Page 102 - Poštuvan Vita, Cerce Mojca. Ur. 2023. Psiholog v dilemi: eticne vsebine in eticna zavest v praksi. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

psiholog v dilemi: etične vsebine in etična zavest v praksi

2.4.: Pri izboru psiholoških postopkov, metod, tehnik in sredstev za
psihološko ocenjevanje je psiholog neodvisen in avtonomen ter upo-
števa smernice stroke na svojem delovnem področju.
Psiholog v VIZ mora, glede na to, da dela predvsem z otroki in mladostni-
ki, ki so še posebej občutljiva populacija, izjemno skrbno izbirati sredstva
psihološkega ocenjevanja in najresneje presojati svojo dejansko usposo-
bljenost za kompetentno uporabo posameznih pripomočkov oz. se o tem
posvetovati s kompetentnimi strokovnjaki (npr. CPS, strokovnjaki na
centrih za psihološko merjenje in svetovanje (CPMS) ter na oddelkih za
psihologijo) ter strogo upoštevati soglasje otroka, mladostnika in njego-
vih staršev oz. skrbnikov za to uporabo.
Načelo strokovne avtonomnosti velja tudi za odnos med svetovalni-
mi delavci znotraj svetovalne službe (Pečjak in Košir, 2017). Ustvarjalno
sodelovanje med svetovalnimi delavci z različnim strokovnim profilom
temelji na strokovni avtonomnosti vsakega posameznega delavca, zato
je najpomembneje, da vsak posamezen delavec v skladu s svojo strokov-
no usposobljenostjo vedno znova čim jasneje opredeli svoj vsakokratni
delež oz. prispevek v projektu pomoči in/ali sodelovanja. Svetovalni de-
lavec ima v odnosu do svetovalnega delavca drugega strokovnega profi-
la prav tako pravico in dolžnost odkloniti vse naloge, ki presegajo njego-
vo strokovno področje, trenutno usposobljenost in izkušenost (Pečjak in
Košir, 2017).
2.7.: Psiholog o poteku psihološke obravnave vodi urejeno, sistematič-
no ter vsebinsko in časovno popolno strokovno dokumentacijo (dos-
je) ter s tem zagotavlja kakovost in preglednost strokovnega dela ter
poklicnega odnosa.
Psiholog si ob vsakem razgovoru (osebnem, telefonskem, preko videokli-
ca; krajšem nekajminutnem ali daljšem enournem svetovanju; v učilnici,
pisarni ali drugem prostoru) sproti beleži oz. zapisuje vsebino razgovora.
Čeprav se v trenutku pogovora s svetovancem zdi, da si bo psiholog ve-
čino ključnih informacij zapomnil, temu ni tako. Zelo neetično in nedo-
pustno se je npr. ne spomniti, kaj je udeleženec v svetovanju že povedal;
pozabiti na kakšne dogovore; zamešati vsebino povedanega s strani raz-
ličnih soudeležencev, ker vsebina ni bila zapisana; ne beležiti napredka,
ciljev, posebnosti ipd. V primeru neupoštevanja tega pomembnega etič-
nega načela psiholog pri svojem delu ne dosega in vzdržuje najvišje rav-
ni strokovne kompetentnosti, temveč pada na raven klepeta in splošne-

100