Page 106 - Poštuvan Vita, Cerce Mojca. Ur. 2023. Psiholog v dilemi: eticne vsebine in eticna zavest v praksi. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

psiholog v dilemi: etične vsebine in etična zavest v praksi

uvodnih razgovorov (prvem ali drugem) ter seveda takrat, ko prepozna,
da je pri nudenju pomoči posamezniku potrebna vključitev drugih stro-
kovnjakov. Izpostavljamo, da je ponovno dragoceno in etično udeleženca
v procesu svetovanja s tem etičnim načelom seznaniti v začetku svetoval-
nega odnosa, s čemer psiholog svetovancu pomaga tudi pri oblikovanju
čim realnejših pričakovanj do šolskega psihologa. Slednje svetovancu ko-
risti tudi v luči postopnega »miselnega ter čustvenega pripravljanja« na
sodelovanje z zunanjimi strokovnjaki, ki se je pri marsikom izkazalo kot
učinkovito. Psiholog je odgovoren za strokovnost, kakovost in celovitost psiho-
loške obravnave ter za posledice svojega poklicnega delovanja (čl. 3.1.), kar po-
meni tudi, da ne prevzema nalog, za katere ni usposobljen.
V kolikor bi oseba, ki je vključena v psihološko obravnavo, njeni star-
ši (npr. starši otroka v vrtcu, učenca v osnovni ali srednji šoli, vzgojitelj,
učitelj, razrednik …) ali morda vodstvo institucije, v kateri je zaposlen, od
njega pričakovali ali zahtevali storitve, ki presegajo njegovo usposoblje-
nost, pristojnosti delovnega mesta ali njegove vloge v instituciji, ali ko
gre za konfliktnost vlog oz. je to sporno z etičnega vidika, je psiholog to
dolžan pojasniti in vztrajati pri zavrnitvi takšnih storitev ter prispevati k
večji ozaveščenosti udeleženih glede etičnih standardov.
4.12.: Psiholog ima do javnosti aktiven odnos in stremi za tem, da je
javnost objektivno obveščena o prispevkih psiholoških spoznanja za
razvoj posameznika in družbe. Pri tem se izogiba senzacionalnosti.
Psiholog se lahko večkrat počuti nagovorjenega, da ob aktualnem druž-
benem dogajanju spregovori v korist otrok, mladostnikov, odraslih in še
posebej ranljivih skupin. S svojimi znanji lahko dragoceno prispevamo k
blaginji in izboljšanju duševnega zdravja ljudi. To od psihologa zahteva
samoiniciativnost, da se angažira, spregovori, daje pobude za spremem-
be, strpno in razumljivo pojasnjuje, opogumlja, uči ipd., tudi na ravni od-
nosov z javnostmi. To pomeni, da je njegova aktivna etična drža povezana
tudi s samoiniciativnimi pobudami in/ali z vabljenimi nastopi v tiskanih,
radijskih, televizijskih in spletnih javnih medijih obveščanja, ko je to pot-
rebno. Spremljati, da določeno ravnanje v VIZ ni tvorno in opazovati ne-
gativne posledice le-tega, ne da bi na to aktivno opozorili in predlagali iz-
boljšave, je pasivno in neetično. Svojo etično držo psiholog podkrepi ne
samo z opozorili, ampak tudi z izsledki verodostojnih raziskav, ugotovi-
tev, teorij. Končno, poklic psihologa zahteva visoko znanstveno in stro-
kovno raven poklicne dejavnosti, pri čemer pa mora biti v strokovnih ak-
tivnostih pošten, pravičen in verodostojen (načela integritete poklica pod 4.).

104