Page 109 - Poštuvan Vita, Cerce Mojca. Ur. 2023. Psiholog v dilemi: eticne vsebine in eticna zavest v praksi. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 109
II.1 ∙ etične vsebine pri delu psihologa v vzgoji in izobraževanju
1.12.: Psiholog vodi o poteku psihološke obravnave dokumentacijo in
je lastnik in upravljalec dosjeja.
Psiholog o otrocih, ki potrebujejo svetovanje in pomoč, vodi dokumenta-
cijo (osebna mapa otroka), ki mora biti hranjena v ognjevarni omari. Pred
samim začetkom katere koli obravnave je psiholog dolžan pridobiti so-
glasje obeh otrokovih staršev oz. skrbnikov k zbiranju osebnih podatkov
v procesu svetovanja oz. nudenja strokovne pomoči. Če soglasja s strani
obeh staršev psiholog (ali šolska svetovalna služba) ne pridobi, načeloma
z otrokom ne sme izvajati dela. Ob tem je veliko dilem, še posebej v pri-
meru starševskih konfliktov (npr., en starš se strinja z obravnavo, dru-
gi ne) ali celo konfliktov med starši in dijakom (npr., dijak si želi pomo-
či, starši odklanjajo). Zakonsko gledano je psiholog v prekršku, če nima
soglasij, vendar mu delovna etična načela hkrati narekujejo, da ranljivim
nudi svojo strokovno pomoč.
V praksi od različnih zunanjih ustanov (npr. zdravstveni domovi, za-
sebne ustanove za pomoč otrokom ipd.) pogosto prejmemo prošnjo za po-
ročilo o otroku. V primeru posredovanja informacij drugim strokovnim
službam, ki so vključene v obravnavo otroka oz. družine, mora psiholog
otrokove zakonite zastopnike seznaniti s posredovanimi informacijami,
pred tem pa pridobiti še soglasje za posredovanje podatkov v skladu s Pra-
vilnikom o zbiranju in varstvu osebnih podatkov na področju predšolske
vzgoje (2004). Če pa za neko vrsto obdelave osebnih podatkov že obstaja
določena zakonska podlaga (npr. posredovanje otrokovih osebnih podat-
kov CSD, policiji), privolitev staršev ni potrebna.
Zgodi se, da starši v vrtcu, ko so soočeni z morebitnimi razvojnimi
odstopanji od pričakovanega razvoja pri svojem otroku, tega ne prepoz-
najo, ne sprejmejo in zanikajo vsakršno sodelovanje oz. pomoč psihologa.
Z etično dilemo se srečamo, ko ocenimo, da so otrokovi izzivi tolikšni, da
bi bilo v njegovo največjo korist podati predlog za usmerjanje in posledič-
no pridobitev dodatne strokovne pomoči v osnovni šoli, starši pa se s tem
ne strinjajo. To je etično z vidika zagotavljanja otrokovih optimalnih po-
gojev za učenje, usvajanja znanja, za njegov napredek, predvsem pa razvoj.
V otrokovo korist je, da v šoli pridobi podporo učenju, ki jo zaradi svojih
specifičnih učnih primanjkljajev potrebuje, da bo lahko njegov razvoj po-
tekal čim optimalneje. Ob tovrstni odločitvi pa tvegamo ohranjanje so-
delovalnega odnosa s starši, saj se komunikacija s strani staršev v odnosu
do vrtca večkrat prekine, postane enosmerna ali je ovirana. Psiholog se še
dodatno trudi vzpostavljati, razvijati ali ohranjati komunikacijo in odnos
107