Page 147 - Poštuvan Vita, Cerce Mojca. Ur. 2023. Psiholog v dilemi: eticne vsebine in eticna zavest v praksi. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 147

II.2 ∙ etične vsebine pri delu psihologa v zdravstveni dejavnosti

            dopolnjenem 15. letu starosti, hkrati pa se je aktivna vključenost star-
            šev v terapevtski proces pokazala kot učinkovita klinična praksa. Dile-
            mo bi lahko v tem primeru razrešili na način, da bi poskušali doseči dogo-
            vor z otrokovimi starši o razkritju le določenih informacij; torej da starši
            ne bi pričakovali, da bodo obveščeni o vseh informacijah, ki jih otrok v
            obravnavi razkrije, temveč le o tistih, ki ogrožajo življenje otroka ali dru-
            ge osebe, ter splošnih informacij o otrokovem stanju in napredku v tera-
            piji. V tem primeru bi lahko dejali: »Psihoterapija je najuspešnejša, ko ot-
            roci verjamejo, da lahko zaupajo v zasebnost pogovorov. Hkrati pa starši
            želite biti prepričani, da so vaši otroci varni in jim gre dobro. Predlagam,
            da se pogovoriva, na kakšen način bi lahko vašemu otroku zagotovila za-
            upnost pogovorov, da bi bilo za vas sprejemljivo.«


                 Dilema prijave telesnega kaznovanja otroka
                 Ana je 12-letno dekle, ki je bilo napoteno v kliničnopsihološko
                 obravnavo zaradi čustvenih in vedenjskih motenj. V obravnavo
                 so bili vključeni tudi njeni starši. Ana je na enem izmed srečanj
                 povedala, da ji je oče pred mesecem dni dal klofuto, pred časom
                 pa jo tudi potegnil za lase. Oče je obe dejanji priznal.


                 V 3. členu Zakona o preprečevanju nasilja v družini (ZPND) (2008)
            je določeno, da je vsakršno telesno kaznovanje otrok prepovedano, in kot
            zdravstveni delavci smo po 6. členu Zakona o preprečevanju nasilja v dru-
            žini in 180. členu Družinskega zakonika (DZ) (2017) nasilje dolžni prijavi-
            ti centru za socialno delo.
                 Ob tem primeru se je pojavila dilema glede nadaljnjega ukrepanja.
            Razrešiti moramo morebitni pomislek, ali sta klofuta in poteg za lase te-
            lesno kaznovanje, ki od nas zahteva, da ga prijavimo. V kolikor bi šlo za
            ponavljajoče se telesno kaznovanje na mesečni ravni ali vidne posledi-
            ce na otroku, ne bi obstajal dvom glede prijave. Kaj pa v našem primeru,
            ali že enkratni oz. dvakratni dogodek zahteva prijavo? 3.a člen Zakona o
            preprečevanju nasilja v družini določa, da je »telesno kaznovanje otrok
            vsako fizično, kruto ali ponižujoče kaznovanje otrok oziroma vsako deja-
            nje, namenjeno kaznovanju otrok, ki ima elemente fizičnega, psihičnega
            ali spolnega nasilja ali zanemarjanja kot vzgojne metode.« Iz tega je raz-
            vidno, da je vsakršna fizična uporaba sile nad otrokom razumljena kot fi-
            zično nasilje.


                                                                              145
   142   143   144   145   146   147   148   149   150   151   152