Page 146 - Poštuvan Vita, Cerce Mojca. Ur. 2023. Psiholog v dilemi: eticne vsebine in eticna zavest v praksi. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 146

psiholog v dilemi: etične vsebine in etična zavest v praksi

                 dogovorov glede večernih izhodov med vikendi. Zdi se ji, da je
                 zadnje čase bolj razdražljiv in se je umaknil vase. Mihova star-
                 ša sta se pred dvema letoma ločila in imata skupno skrbništvo.
                 Njegov oče živi v drugem kraju, oddaljenem okrog 100 km. Po
                 nekaj srečanjih Miha pove, da zadnjih sedem mesecev vsak dan
                 kadi marihuano. Prvič jo je kadil skupaj z očetom. Med poletni-
                 mi počitnicami mu je oče nekega večera ponudil cigareto z ma-
                 rihuano, pod pogojem, da bo dejanje pred mamo zamolčal. Miha
                 poroča, da od takrat naprej z očetom vsak vikend skupaj kadi-
                 ta omenjeno substanco, sam pa jo občasno kadi še med tednom.
                 Marihuano kupuje s svojo žepnino od šolskega »dilerja«. Miha je
                 želel, da njegove mame o kajenju marihuane ne obvestimo.


                 Mladostnik po 4. odstavku 45. člena Zakona o pacientovih pravicah
            dosega starostno mejo za varovanje informacij o svojem zdravstvenem
            stanju. Hkrati pa člen 2.11. Kodeksa poklicne etike psihologov določa (Dru-
            štvo psihologov Slovenije, 2019), da sme psiholog odstopiti od popolnega šči-
            tenja podatkov le v izjemnih primerih in to le, kadar je ogroženo življenje obrav-
            navanca, druge osebe ali se nad otrokom izvaja nasilje in zloraba. Glede na to,
            da kajenje marihuane ne spada pod nobeno izmed omenjenih kategorij,
            čeprav gre za neprilagojeno vedenje in očitno časovno sovpada z začet-
            kom njegovih težav, mame o njegovem vedenju nismo obvestili.
                 Ob tem so se nam porajale naslednje dileme. Kaj storiti v primeru, če
            bi šlo za osebo, staro manj kot 15 let? Pomislimo, da bi nam 13-letni mla-
            dostnik povedal za tvegana vedenja, kot so kajenje, pitje, promiskuite-
            tnost, kriminal in samopoškodovanje. Na kateri točki bomo ocenili, da
            omenjena vedenja predstavljajo škodo do te mere, da bi morali obvesti-
            ti otrokove starše? Katera so ta tvegana vedenja? Kako jih določiti? In
            navsezadnje, kako doseči zaupen odnos z otrokom ali mladostnikom ob
            seznanjanju njegovih staršev s temami, za katere ne želi, da bi jih starši
            vedeli?
                 Vzpostavitev tesnega,  zaupnega terapevtskega odnosa je  namreč
            močno odvisno od tega, v kolikšni meri bo psiholog podrobnosti iz tera-
            pevtskih pogovorov z otrokom razkril njegovim staršem (Tribbensee in
            Claiborn, 2003). Zgodi se namreč lahko, da bo otrok določene informa-
            cije raje zamolčal, če bo vedel, da bodo razkrite njegovim staršem, s či-
            mer bo onemogočena razprava o pomembnih temah. Starši imajo namreč
            pravico do seznanjanja z otrokovim zdravstvenim stanjem po njegovem


            144
   141   142   143   144   145   146   147   148   149   150   151