Page 145 - Poštuvan Vita, Cerce Mojca. Ur. 2023. Psiholog v dilemi: eticne vsebine in eticna zavest v praksi. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 145

II.2 ∙ etične vsebine pri delu psihologa v zdravstveni dejavnosti

            zdravstvene obravnave spoštovati pacientovo zasebnost, zlasti njego-
            va moralna, kulturna, verska, filozofska in druga osebna prepričanja, ob
            upoštevanju medicinske doktrine. Pacient ima pravico do zaupnosti oseb-
            nih podatkov o vseh podrobnosti glede svojega zdravljenja. Po 44. členu
            Zakona o pacientovih pravicah, ki opredeljuje varstvo osebnih podatkov,
            ima namreč pacient pravico do zaupnosti osebnih podatkov, vključno s
            podatki o obisku pri zdravniku in z drugimi podrobnostmi o svojem zdra-
            vljenju. Vendar pa je hkrati v 6. točki 44. člena opredeljeno, da privolitev v
            uporabo in drugo obdelavo osebnih podatkov ni potrebna, kadar se zara-
            di potreb zdravljenja podatki posredujejo drugemu izvajalcu zdravstvene
            dejavnosti. Omenjeno lahko razumemo v smislu, da s tem, ko drugemu
            izvajalcu zdravstvene dejavnosti zaradi potreb zdravljenja sporočimo in-
            formacije o pacientih, ne kršimo zakonov, saj za to privolitve pacienta ne
            potrebujemo. Psiholog torej ob tem, da je informacije oz. ugotovitev triaž-
            nega pregleda, da deklica ne potrebuje urgentne obravnave pri kliničnem
            psihologu, posredoval dekličini izbrani pediatrinji, ni kršil zakonodaje s
            tega področja. Isto dilemo lahko razumemo tudi v smislu posredovanja
            informacij o pacientu tistemu, ki je izdal napotnico za obravnavo. V na-
            šem primeru gre za posredovanje informacij o ugotovitvah triažnega pre-
            gleda dekličini pediatrinji. Kot že povedano, če se ugotovi, da se stopnja
            nujnosti na izdani napotnici in stopnja nujnosti, ugotovljena ob triaži, ne
            ujemata, se o tem obvesti izdajatelja napotne listine in pacienta. To stori
            za čakalni seznam pooblaščena oseba pri izvajalcu zdravstvene dejavno-
            sti. Ali je psiholog s tem, ko je izbrani pediatrinji pojasnil, da je ob triaži
            ugotovil, da deklica ne potrebuje takojšnje kliničnopsihološke obravna-
            ve, kršil zaupnost? Namesto psihologa bi sicer lahko dekličino izbrano pe-
            diatrinjo o spremembi stopnje nujnosti na napotnici obvestila za čakal-
            ni seznam pooblaščena oseba iz ustanove, kjer je bil kliničnopsihološki
            pregled opravljen, a menimo, da psiholog s sporočanjem tega podatka ni
            kršil niti zakonodaje na tem področju niti Kodeksa poklicne etike psihologov
            (Društvo psihologov Slovenije, 2019).


                 Dilema o obveščanju staršev o mladostnikovem kajenju marihuane
                 Miha je 15-letni mladostnik, ki je bil napoten v kliničnopsiho-
                 loško obravnavo v zdravstveni ustanovi zaradi hiperkinetične
                 motnje. Prvo srečanje smo izvedli skupaj z njegovo mamo, vsa
                 nadaljnja pa individualno z Miho. Mama je izpostavila, da so se
                 v zadnjem času poslabšale sinove ocene, prav tako ne upošteva


                                                                              143
   140   141   142   143   144   145   146   147   148   149   150