Page 275 - Poštuvan Vita, Cerce Mojca. Ur. 2023. Psiholog v dilemi: eticne vsebine in eticna zavest v praksi. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 275

II.8 ∙ etične vsebine pri delu psihologa na področju športa

            prvo načelo, dobronamernost in skrb za dobro počutje drugih, in šesto
            načelo, integriteta in poštenost; prvo načelo podrobneje govori o izogiba-
            nju škodi v poklicni praksi.
                 Metakodeks etike EFPA (European Federation of Psychologists' As-
            sociation 2005) to naslavlja v načelu odgovornosti: psihologi so na sploš-
            no odgovorni za kakovost in posledice strokovnega dela psihologov (da
            torej stroke ne spravljajo na slab glas). Spodbujanje in vzdrževanje viso-
            kih strokovnih standardov jim nalaga, da se ravnajo v skladu z etičnim
            kodeksom. Psihološkega znanja in postopkov ne smejo zlorabljati. Psiho-
            logi so tudi odgovorni, da je strokovna skrb za kliente kontinuirana, kar
            pomeni, da na primeren način posredujejo informacije o klientih in po
            potrebi ter primerno sodelujejo z drugimi strokovnjaki. Odgovornost do
            stroke obstaja tudi po formalni prekinitvi sodelovanja s klientom.

                 Konflikt med poklicno etiko in vrednotami športa
            Skozi kulturne norme se vzdržujejo kohezivnost ekipe, morala v timu
            in delovna etika (vsak posameznik se kar najbolj potrudi zase in za svo-
            jo ekipo). Športna kultura zajema različne oblike vedenja športnikov,
            jim določa simbolično strukturo in tem aktivnostim daje pomen, torej
            vrednostno osnovo. Posledično je pomembno razumevanje kulture v vsa-
            kem športu, saj odraža osnovo za razumevanje vrednot in meril vedenja
            oz. delovanja športnikov. Skladno s kulturo posameznega športa si špor-
            tniki delijo razumevanje svojega športa, cilje in poslanstvo ter vedenjsko
            in normativno vplivajo drug na drugega (Cruickshank in Collins, 2012).
                 Športi se med seboj razlikujejo tudi glede na makro (npr. košarka,
            hokej, ples, boks …) in mikro kulturo (npr. določena hokejska ekipa, dolo-
            čen plesni klub) (Cruickshank in Collins, 2012). Zaradi teh razlik člani ene
            skupine vidijo določene vsebine drugače in obravnavajo športnike precej
            drugače kot člani druge skupine, ti pa določene vsebine spet vidijo druga-
            če kot ljudje, ki niso vključeni v določeno skupino. Zaradi kulturnih norm
            se dogajajo kršitve etičnih in poklicnih norm.
                 Psihologi, ki delujejo v športnem okolju in v športni kulturi, se hitro
            znajdejo v primežu etičnih dilem. Zaradi vpliva kulture se dogaja, da tre-
            nerji in drugi člani v ekipi (tudi starši) mlade športnike (devet do 12 let)
            obravnavajo enako kot odrasle. To je v nasprotju z načeli razvojne psiho-
            logije. Trenerji predvidevajo, da bodo mladi športniki zmogli slediti enaki
            ravni strukture kot odrasli: da bodo poslušni, da bodo takoj naredili, kar
            jim je rečeno, da med treningom ne bodo klepetali. V nekaterih panogah


                                                                              273
   270   271   272   273   274   275   276   277   278   279   280