Page 636 - Poštuvan Vita, Cerce Mojca. Ur. 2023. Psiholog v dilemi: eticne vsebine in eticna zavest v praksi. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

psiholog v dilemi: etične vsebine in etična zavest v praksi

ustvarjajo razpravo, rešujejo nastale težave in usvajajo snov (Brčić Petek,
2016; Rupnik Vec, 2003).
Igro vlog lahko opredelimo kot vrsto aktivnosti, v kateri sodelujoči
igrajo raznovrstne bolj ali manj strukturirane situacije in vloge, da bi raz-
iskali različne mentalne, ravnanjske in doživljajske možnosti. V igri vlog
posameznik v različnih fazah izvedbe aktivira raznovrstne procese kom-
pleksnega mišljenja (dedukcija, indukcija, abstrahiranje, odločanje, ute-
meljitev, analiza perspektiv idr.), kar mu – v refleksiji, ki jo premišljeno
usmerja mentor – omogoča samospoznavanje in razvijanje veščin samo-
refleksije ter veščin metakognicije. Tako v sami igri vlog kot v fazi anali-
ze (ki vključuje razpravo, organizirano v različnih oblikah) ima posame-
znik priložnost za razvijanje komunikacijskih in drugih socialnih veščin
ter sodelovanja (Brčić Petek, 2016; Rupnik Vec, 2003).
Igra vlog predstavlja dragoceno metodo poučevanja etike, saj omogo-
ča ozaveščanje in razumevanje različnih vidikov etično občutljive situaci-
je in ljudi, ki so vanjo vključeni. Spodbuja uzaveščanje različnih vrednot-
nih situacij, prepričanj, motivacijskih orientacij, čustvenih stanj ljudi, ki
so vključeni v situacijo, ki jo zaznavamo kot etično občutljivo. Psihologom
koristi pri doseganju več stopenj procesa etičnega odločanja (npr., spod-
buja razmišljanje in formuliranje moralno idealnega poteka reagiranja z
integracijo različnih vidikov situacije; krepi ocenjevanje pravic, odgovor-
nosti in ranljivosti vseh vpletenih; ko je v problemu udeleženih več oseb,
vodi do celovitejšega spoznanja, kako vsaka od oseb vidi problem).

Samorefleksija

Sistematična refleksija lastnih občutij, razmišljanj in vedenj predstavlja
eno izmed temeljnih spretnosti ter orodij profesionalnega razvoja in us-
vajanja znanja, tudi o etičnem delovanju. Refleksija predstavlja uzavešča-
nje občutkov, mišljenja in vedenja z namenom, da se bomo v prihodnje
zmožni soočiti z novo izkušnjo z bogatejšimi repertoarjem ter se stvari
lotevali še kakovostneje. Predstavlja aktiven in sistematičen proces ek-
sploracije ter odkrivanja, ki se ju je treba naučiti. To je kompleksnejša sa-
moeksplorativna metoda, primerna za refleksijo lastnega doživljanja,
razmišljanja in ravnanja v raznovrstnih situacijah, npr. ko se posameznik
znajde v stiski, pred dilemo, v konfliktu oz. kadar želi podrobneje, z vseh
zornih kotov premisliti posamezno, zanj provokativno ali kako drugače
zanimivo situacijo. Samorefleksivna vprašanja so lahko tudi preprostej-
ša, zastavljena posamično in posameznikovo pozornost usmerjajo v po-

634