Page 638 - Poštuvan Vita, Cerce Mojca. Ur. 2023. Psiholog v dilemi: eticne vsebine in eticna zavest v praksi. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 638

psiholog v dilemi: etične vsebine in etična zavest v praksi

            Soglasja o pravem vprašanju v stroki oz. strokah, ki obravnavajo kritično
            mišljenje, ni, je le vrsta raznovrstnih pogledov in pojmovanj. Kljub raz-
            ličnim poudarkom pa med teoretiki obstajajo tudi podobnosti. Ena osre-
            dnjih opredeljujočih značilnosti pojma kritično mišljenje, ki jo je mogoče
            zaslediti v delih večine avtorjev, je veščina analize, evalvacije in obliko-
            vanja argumentov. Ti poudarjajo, da poučevanje za kritično mišljenje ni
            zgolj izoliran trening (»dril«) posameznih veščin, ampak vzgajanje mlade-
            ga človeka v celoti (za pregled raziskav glej Rupnik Vec (2010b)).
                 Spodbujati razvoj kritičnega mišljenja pomeni hkrati tudi vzgajati za
            dejavno, (samo)refleksivno, konstruktivno sodelovanje v demokratičnem
            dialogu v večkulturni družbi. Pomeni spodbujati proces (samo)refleksije,
            v katerem se posameznik uči strpnosti do drugačnih, tujih pogledov, do-
            puščanja večpomenskosti in nedorečenosti, empatičnosti, odrekanja ego-
            centrizmu, predvsem pa vztrajnega prizadevanja za resnico, ki skupaj z
            razumom postane ena njegovih temeljnih vrednot. Zato se vzgajanje za
            kritičnost lahko dogaja predvsem v avtentičnih kontekstih, tj. ob razmi-
            šljanju in razpravljanju o problemih, ki so realni, aktualni, kompleksni in
            največkrat interdisciplinarni, kar številne etične dileme, predstavljene v
            poglavjih te monografije, gotovo so. Kritičnost lahko spodbuja zgolj men-
            tor, ki je sam vešč kritični mislec in ki so zanj intelektualna poštenost, in-
            telektualna skromnost ter izogibanje (prehitri) sodbi temeljne intelektu-
            alne vrline in vrednote (Rupnik Vec, 2010b).
                 Kritično mišljenje je proces namenskega razmišljanja in refleksiv-
            nega sklepanja, kjer posamezniki preučujejo ideje, predpostavke, načela,
            sklepe, prepričanja in dejanja v kontekstu svoje prakse (Brunt, 2005). Kri-
            tično mišljenje je naučeno in posameznikom omogoča, da vidijo situacijo
            v njenem kontekstu in si zamislijo nove rešitve. V kontekstu poučevanje
            etike in razvijanja učinkovitega ravnanja v etično občutljivih situacijah
            kritično  mišljenje  spodbuja  napredek  in  kompleksnejše  ter  uspešnejše
            etično odločanje.
                 Izboljšanje sposobnosti kritičnega mišljenja je treba obravnavati kot
            proces, ki zahteva vajo. Osebo, ki kritično razmišlja, odlikujejo značilnos-
            ti, kot so fleksibilnost, radovednost, intuicija, odprtost, vztrajnost, raz-
            mislek, iskanje novih informacij, analiziranje, uporaba standardov, lo-
            gično sklepanje, preoblikovanje obstoječega znanja, poizvedovanje ipd.
            Znanje posameznikov zajema znanstveno podprte tehnike in pristope
            za pomoč klientom, hkrati pa dober in kritičen mislec pri svojem delu


            636
   633   634   635   636   637   638   639   640   641   642   643