Page 23 - Koderman, Miha, Poklar, Mojca, ur. 2023. Geografsko raziskovanje slovenske Istre 2. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 23

Ranljivost slovenske obale glede na dvigajočo se gladino morja

            cm in pri tej višini začne morje poplavljati najnižje dele obale. Običajno se
            to zgodi ob mlaju ali ščipu v jeseni, ko na dodaten dvig gladine morja vpli-
            vajo še vremenske razmere. V kolikor je nad severnim Jadranom območje
            nizkega zračnega tlaka in dalj časa piha jugo, se okrepi morski tok, ki vod-
            ne mase potiska v Tržaški zaliv. Najvišja višja visoka voda, to je najvišja
            gladina morja, je bila v Kopru zabeležena 25. 11. 1969 in je znašala 394 cm.
            Na mareografu jo označuje tablica visokih voda (Brečko Grubar, Kovačič
            in Kolega 2019). Število dni, ko se pojavljajo ekstremne višine morja, je v
            obdobju 1961−2019 znašalo od osem do 31 letno in v opazovanem obdob-
            ju je višina morja več kot 533-krat dosegla ali presegla točko poplavljanja.
            Podatki kažejo, da se število dni z ekstremnimi višinami morja v zadnjem
            desetletju povečuje (Strojan in Robič 2021).
                 Z napovedanim dviganjem gladine morja bo že ob srednjih plimah
            dosežen vodostaj poplavljanja, obseg pa se bo povečal zlasti ob izjemnih
            plimah, ko bodo poplavljeni tudi višji in od morja oddaljenejši predeli
            kopnega. Poplavam so danes izpostavljeni deli nizkih obal, v prihodnje pa
            bodo poplave v večjem obsegu ogrožale vse nizke obale ter spodnje dele
            dolin. Višje plime bodo zajezile izlive rek v morje in ob izdatnejših pada-
            vinah bodo pogosteje sovpadle poplave rek in poplave morja (Kovačič,
            Kolega in Brečko Grubar 2016).

            3 Podatki in metode

            Podatki imajo pri oceni ranljivosti pomembno vlogo, saj njihova raven ob-
            sega (državna, regionalna ali lokalna raven), prostorsko-časovna razpolo-
            žljivost in ločljivost močno vplivajo na izbor uporabljenih metod (Rocha,
            Antunes in Catita 2020). Za oceno ranljivosti slovenske obale smo veči-
            noma uporabili javno dostopne podatke, pridobljene iz prostorskih zbirk
            različnih državnih ustanov, nekatere pa smo pridobili tudi s terenskim
            zajemom. Za to raziskavo smo izbrali osem fizičnih spremenljivk, ki so z
            viri podatkov, njihovo ločljivostjo in letom nastanka navedene v pregle-
            dnici 1.















                                                                               23
   18   19   20   21   22   23   24   25   26   27   28