Page 24 - Koderman, Miha, Poklar, Mojca, ur. 2023. Geografsko raziskovanje slovenske Istre 2. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

Geografsko raziskovanje slovenske Istre 2

Preglednica 1: Podatki, uporabljeni za oceno ranljivosti slovenske obale
z njihovim virom, ločljivostjo in letom nastanka

Leto nastanka
Spremenljivka Vir podatkov Ločljivost
oz. posodobitve
Nadmorska LIDAR  DMV 1 m 2011
višina (m) (Agencija RS za okolje)
Naklon obale (°) Pridobljen iz DMV 1 m 2011
Lega in usmerjenost Žerjal idr. (2014) in/ali ortofoto 0,5 m 2014/2022
obale (azimut) (Geodetska uprava RS)
Naklon morskega Sonarski podatki  DBM (Harpha 0,5 m 2016
dna (°) sea, d. o. o.; lastni arhiv podatkov)
Stopnja naravnosti Ortofoto (Geodetska uprava RS) 0,25 m/1 m 2021/2022
obale (%) in/ali terensko delo (kartiranje)
Širina plaže Žerjal idr. (2014) 0,5 m 2014

Geomorfni procesi Terensko delo (kartiranje) 1 m 2022
Izpostavljenost DMV (Agencija RS za okolje) 1 m/0,25 m 2011/2021
poplavam in/ali ortofoto (Geodetska uprava RS)

Podatki za vse spremenljivke so bili vneseni v GIS, ki je bil uporabljen
pri večini spodaj opisanih metodoloških korakov, od zbiranja in obdela-
ve do prikaza podatkov. Razpoložljive podatke smo predhodno obdela-
li, kar je običajno vključevalo ekstrakcijo podatkov za obravnavano ob-
močje ter transformacijo koordinatnih sistemov v skupnega. Vsi podatki
so bili tako pretvorjeni v državni koordinatni sistem D96/TM(ESRS) ter
nato združeni v enotni geopodatkovni bazi, kar nam je olajšalo nadalj-
njo obdelavo. Obdelava podatkov je zajemala izvedbo različnih prostor-
skih analiz za posamezne spremenljivke in analizo prekrivanja, s katero
smo dobili končne rezultate ranljivosti, ki so bili uporabljeni za izdelavo
zemljevidov ranljivosti. Za to raziskavo je bila uporabljena programska
oprema ArcGIS Desktop 10.7.
Po preučitvi prednosti in slabosti metod ocenjevanja ranljivosti obal
smo za našo raziskavo izbrali metodo, ki temelji na indeksu. Metodologija
raziskave je zajemala sedem metodoloških korakov, prikazanih na sliki 4.
Prvi, začetni korak je obsegal pregled znanstvene literature s pod-
ročja ocenjevanja ranljivosti obal s pomočjo indeksa obalne ranljivosti
(CVI) ter s področja fizično- in družbenogeografskih značilnosti sloven-
ske obale. Ta korak je predstavljal osnovo za drugega, ki je obsegal dolo-
čitev ključnih spremenljivk, ki pomembno vplivajo tako na ranljivost kot

24