Page 35 - Kvalitativno pedagoško raziskovanje: od obdelave podatkov do predstavitve ugotovitev

Analiza diskurza

in povezav med dogodki lahko tudi udeleženec raziskave preko lastne refle-
ksijeodkrije globljepomene(Ličen, 2013).
Narativna analiza ima tudi svoje slabosti. Število vključenih oseb je zaradi
dolgotrajnega postopka zajemanja pripovedi na splošno manjše. Zaradi tega
je poleg množice dejavnikov družbenega in življenjskega sloga, ki lahko vpli-
vajo na subjekt, narativno analizo v kasnejših raziskavah precej težko repro-
ducirati.Topomeni, da je težkopreveriti ugotovitve raziskav,ki souporabile
narativno analizo. Tudi pristranskost raziskovalca lahko vpliva na rezultate.
Kljub temu je narativna analiza še vedno zelo uporabna analiza kvalitativ-
nih podatkov in je v ospredju pri raziskavah, ki temeljijo na pripovedovanju
zgodb, povezanih z lastnimi pogledi in s pogledi udeležencev raziskave (War-
ren, 2020), ter, dodajamo, tudi z njihovimi lastnimi izkušnjami.
Nives Ličen (2013, str. 36) zaokroži, da nam narativna analiza omogoča »po-
globitev v procese nastajanja subjektivnih resnic in življenjskega sveta, ki
nato vpliva na interpretacijo preteklosti, razumevanje, odnose in izbire v se-
danjosti ter upanje za prihodnost. Zgodba vedno korenini v preteklosti in
ima svoje nadaljevanje v prihodnosti.« Glede na njene prednosti in uporab-
nost upamo, da bo narativna analiza v kvalitativnih pedagoških raziskavah še
prisotnejša.

Analiza diskurza
Analizo diskurza so opredelili kot študij družbenega življenja, ki ga razisku-
jemo z analizo jezika v njegovem najširšem pomenu (Shaw in Bailey, 2009).
Zato pri analizi diskurza preučujemo, kako jezik deluje in kako se ustvarja po-
men v različnih družbenih kontekstih. Namen je razumeti, kako se jezik upo-
rablja v resničnih oz. vsakdanjih življenjskih situacijah. Uporablja se lahko za
kateri koli primer pisnega ali govorjenega jezika pa tudi za neverbalne vi-
dike komunikacije ali sporočanja, kot so npr. ton glasu in kretnje (Luo, 2019).
Analiziramo lahko pogovor, neverbalno interakcijo kot tudi slike, simbole in
dokumente (Shaw in Bailey, 2009).
Analizo diskurza si lahko predstavljamo kot neke vrste mikroskop, ki je
osredotočen in hkrati lahko analizira več vrst objektov (oz. različne vrste in
oblike gradiv) ter ki vključuje različne stopnje povečave, od stopnje podrob-
nega pregledovanja besedila (Chilton, 2004) in, dodajamo, do stopnje celo-
stnega pogleda ali celotne slike.
Gradivo, ki je primerno za analizo diskurza, zato predstavljajo (Luo, 2019):

– knjige, časopisi in različne druge periodične publikacije;
– marketinški ali reklamni material, kot so brošure in oglasi;

35