Page 36 - Kvalitativno pedagoško raziskovanje: od obdelave podatkov do predstavitve ugotovitev

Urejanje podatkov in kvalitativna obdelava podatkov

– poslovni in državni dokumenti, dodajamo še zakone in predpise;
– spletne strani, forumi, objave in komentarji na družbenih omrežjih ter
– intervjuji in pogovori.

Z analizo diskurza želimo kot raziskovalci razumeti družbene skupine in
način njihove komunikacije. Opozori nas na podatke znotraj gradiva, ki jim
je treba nameniti večjo pozornost (Chilton, 2004).
Ko uporabljamo analizo diskurza, se lahko osredotočimo na (Luo, 2019):

– namene in učinke različnih vrst jezika;
– kulturna pravila in konvencije v komunikaciji;
– to, kako se sporočajo vrednote, prepričanja in predpostavke;
– to, kako je uporaba jezika povezana z njegovim družbenim, političnim
in zgodovinskim kontekstom ali okoljem.

Analiza diskurza je pogosta v številnih humanističnih in družboslovnih ve-
dah, vključno z lingvistiko, s sociologijo, z antropologijo, s psihologijo, poli-
tologijo in kulturnimi študijami. Zato jo priporočamo tudi za pedagoško po-
dročje, npr. za analizo besednega in/ali nebesednega govora učencev, dija-
kov, učiteljev, drugih pedagoških delavcev, analizo učbenikov ipd.
Njena pomen in uporabnost sta izpostavljena tudi na pedagoškem pod-
ročju. Sorzio in Caterina Bembich (2022) namreč navajata, da analiza dis-
kurza omogoča podrobno preučevanje komunikacijskih dogodkov, ki uči-
telju omogočajo doseganje izobraževalnih ciljev skozi interakcijo. Pri tem
poudarjata, da je diskurz sestavljen dogodek, zato se njegova analiza ne na-
naša samo na govorno dejanje, ampak tudi na to, kar je bilo predhodno po-
vedano, in na posledice govorna dejanja, na tak način, da lahko razumemo
in interpretiramo, kako je bilo mnenje posameznika sprejeto oz. zavrnjeno.
Potek analize diskurza lahko predstavimo v desetih korakih (Chilton, 2004;
Schneider, 2013):

Vzpostavitev konteksta
Pred izvedbo analize zbranega gradiva je treba opredeliti, kakšno je druž-
beno in zgodovinsko okolje, v katerem je gradivo nastalo. Natančno je treba
navesti za vsak vir posebej, v katerem jeziku je napisan, iz katere države ali
kraja izvira, kdo (in kdaj) ga je napisal in kdo (in kdaj) objavil. Priporoča se
tudi zapis o tem, kdaj in kako smo kot raziskovalci prejeli to gradivo oz. vir.
Obenem pa velja pri kontekstu poudariti, da sestavlja ne le znanje, temveč
tudi interese in domneve bralca oz. raziskovalca.

36