Page 38 - Kvalitativno pedagoško raziskovanje: od obdelave podatkov do predstavitve ugotovitev

Urejanje podatkov in kvalitativna obdelava podatkov

vse izjave z določeno kodo in preučimo, kaj povejo ali izražajo o posame-
znem diskurzivnem sklopu. Zbirka izjav nam omogoči, da začrtamo, katere
»resnice« določa besedilo o vsaki večji temi.

Ugotavljanje kulturnih referenc
Ugotovili smo, kakšen je kontekst izvornega gradiva. Na tej stopnji ali ko-
raku pa razmislimo, kako kontekst podaja argument. Poskušamo odgovoriti
na vprašanja, kot so npr.:

– Ali gradivo vsebuje reference na druge vire, ali napeljuje na poznavanje
druge teme?
– Kakšen pomen besedilo pripisuje drugim virom?

Iskanje odgovorov na taka in podobna vprašanja pomaga ugotoviti, kateri
funkciji služi medbesedilnost.

Prepoznavanje retoričnih in jezikovnih mehanizmov
Ta korak je eden najzahtevnejših, saj od raziskovalca zahteva podrobno pre-
učevanje, kako diskurz deluje. Ugotavlja se, kako različne izjave delujejo na
ravni jezika. Raziskuje se npr., ali imajo skupine oseb, ki imajo skupno kon-
tekstualno ozadje, tudi skupno izrazoslovje (npr. dijaški jezik, učiteljski jezik
itd.).
Posebno pozornost namenjamo slovničnim značilnostim, npr. temu, ka-
tere zaimke uporabljajo osebe pri podajanju izjav. Analiza uporabljenih pri-
devnikov in prislovov nam lahko pove veliko več o sodbah ljudi. Pomemben
je tudi pregled uporabe aktivnih in pasivnih stavkov (npr.: »Smo pod priti-
skom« ali »Oseba X nas postavlja pod pritisk«). Pasivne besedne zveze in ne-
osebni samostalniki so običajen način prikrivanja odnosov ter izogibanja od-
govornosti. S podrobno analizo lahko te posebnosti zaznamo.
Glede retoričnih in literarnih figur je koristno preveriti, ali lahko v besedilu
prepoznamo in označimo katerega od naslednjih petih elementov: alego-
rije, metafore, primerjave, frazeme in pregovore. Pri prisotnosti teh elemen-
tov posebej preučimo, kako oblikujejo pomen določenih izjav.
Pozornost namenimo tudi neposrednemu in posrednemu govoru. Tu gre
za to, ali besedilo vključuje citate oz. ali so zapisani v parafrazirani obliki. V
obeh primerih bi morali izslediti izvirne fraze, da vidimo, kakšen je bil njihov
kontekst in kakšno funkcijo imajo v izvornem gradivu.
Preverimo tudi, ali besedilo vključuje izjave o tem, kaj bi »moralo« ali bi
»lahko« bilo. Takšni stavki lahko ustvarijo občutek nujnosti, služijo kot poziv

38