Page 33 - Kvalitativno pedagoško raziskovanje: od obdelave podatkov do predstavitve ugotovitev

Narativna analiza

kot je npr. značilno za utemeljeno teorijo. Menijo, da je primernejša za razi-
skovalce začetnike (Braun in Clarke, 2006).
Virginia Braun idr. (2016) navajajo, da je težko odgovoriti, kdaj in zakaj upo-
rabiti tematsko analizo, saj za določeno raziskovalno vprašanje ali razisko-
valni načrt ni primeren le en pristop oz. način kodiranja. Zato predlagajo, naj
se kvalitativna raziskava ne začne in končna s tematsko analizo.
Slabost tematske analize se kaže v njenem prilagodljivem pristopu, to po-
meni, da obstaja veliko različnih načinov za interpretacijo pomena (teme) iz
zbranega gradiva. Poleg tega ni lahko sprejeti odločitve, katere podatke je oz.
ni pomembno poudariti in vključiti v temo.¹⁷ Povzemamo, da moramo biti za
dobro izvedbo tematske analize pozorni na naslednje:

– Četudi v tematski analizi vključujemo dobesedne izjave udeležencev
raziskave, analiza ne temelji le na parafraziranju in povzemanju doblje-
nih oz. zbranih podatkov. Vključiti moramo tudi njihovo razlago (inter-
pretacijo).
– Teme naj bodo oblikovane iz zbranih podatkov in naj na njihovo struk-
turo ne vpliva raziskovalno vprašanje. Raziskovalno vprašanje ali vpra-
šanja lahko tudi spremenimo ali razširimo, če nam zbrani podatki po-
nujajo več ali nekaj drugega.
– Vsaka tema naj bo podkrepljena z dovolj podatki. Koliko podatkov je
dovolj za njeno podkrepitev in obstoj, pa določi raziskovalec sam.
– Oblikovane teme naj raziskovalcu predstavljajo vodilo pri pisanju po-
ročila. Slednje pa mora biti skladno z oblikovanimi temami.
– Interpretacija (razlaga) zbranih podatkov naj bo podkrepljena z dobe-
sednimi navedbami.

Zaključimo lahko, da tematska analiza temelji na oblikovanju tem, teme
pa so oblikovane na osnovi kod, kar pomeni neko podobnost in povezavo s
kvalitativno vsebinsko analizo.

Narativna analiza
Mesec (2013a) je pri predstavljanju narativne analize¹⁸ poudaril, da je pri njej
in pisanju poročila o njej treba biti posebej pozoren pri uporabi dveh pojmov,

¹⁷ Tematska analiza se osredotoča tudi na iskanje vzorcev v intervjujih, zato lahko podatke, ki se
pojavljajo samo v enem posameznem intervjuju, spregledamo (Braun in Clarke, 2006).
¹⁸ Narativno analizo bi lahko poslovenili kot analiza pripovedi ali analiza zgodbe, a nekateri slo-
venski raziskovalci (npr. Ličen (2013), Mesec (2013a)) so začeli uporabljati poimenovanje nara-
tivna analiza, zato pojem uporabljamo tudi v tem besedilu.

33