Page 34 - Kvalitativno pedagoško raziskovanje: od obdelave podatkov do predstavitve ugotovitev

Urejanje podatkov in kvalitativna obdelava podatkov

tj. pojma »zgodba« in pojma »pripoved«. Zgodba, kot navaja, je dogodek, ki
se je dejansko zgodil. Pripoved pa je poročilo o tem, kar se je zgodilo, kar bi
lahko povzeli kot poročilo o nekem dogodku. Pri narativni analizi ne analizi-
ramo zgodbe, ampak pripoved. Pripoved, kot pravi, pa je produkt ali rezultat
zgodbe.
Raziskovalci narativno analizo uporabljajo, da bi razumeli, kako udeleženci
raziskave sestavljajo pripoved iz lastnih osebnih izkušenj. To pomeni, da je
v analizi pripovedi dvojna plast interpretacije. Najprej udeleženci raziskave
razlagajo svoje življenje skozi pripoved. Nato raziskovalec interpretira kon-
strukcijo te pripovedi in oblikuje zgodbo. Pripovedi so lahko izpeljane iz revij,
pisem, pogovorov, avtobiografij, prepisov poglobljenih intervjujev, fokusnih
skupin ali drugih vrst pripovednih besedil (Riessman, 1993).
Poleg raziskovalca in pripovedovalca ima pri končnem rezultatu narativne
analize pomembno vlogo tudi bralec. Za vsako naracijo je namreč značilno,
da je večkrat prebrana. Prebrana je že pri urejanju zbranega gradiva pa tudi
ob koncu pri branju poročila. Vsak bralec (ne le raziskovalec) pripoved bere
na podlagi svojih preteklih izkušenj in znanja, torej svojega »sveta«. Zato je
pomembno, da pri interpretaciji pripovedi uporabimo več teoretskih okvi-
rov. Uporabljena je lahko triangulacija različnih interpretativnih teorij (Ličen,
2013)
Narativna analiza pripovedi se uporablja za opis posameznikovih izkušenj
in dejanj. Ker imajo pripovedi funkcionaleni namen, da nam pomagajo razu-
meti svet, lahko pridobimo vpogled v načine, kako se ljudje soočajo in osmi-
šljajo resničnost, tako, da analiziramo njihove pripovedi in načine, kako so
povedane (Oliver, 1998). Kimberly L. Oliver (1998) posebej prikazuje pomen
in uporabnost narativne analize v vzgoji in izobraževanju ter poudarja, da
z njo lahko spoznamo izkušnje in poglede učencev, ki imajo drugačen po-
gled na svet kot odrasli, npr. učitelji. S spoznavanjem njihovega razumevanja
in pogleda na svet bomo lahko razumeli tudi njihova dejanja. Spoznavanje
različnih vidikov ali perspektiv, vključenih v raziskavo, prinaša boljše razume-
vanje raziskovanega pojava ali teme, omogoča pa tudi osnovo za učiteljevo
izboljšanje prakse.
Narativna analiza prinaša vpogled v miselnost udeležencev raziskave in v
njihove perspektive ali poglede. Zato je treba pri njej pozornost usmeriti v
pripovedi ljudi; to pomeni, kako je pripovedovalec ustvaril pripovedno za-
poredje in kako se razvije razumevanje dogodkov ter povezav med njimi. Po-
membno je tudi, na kakšen način ali kako udeleženec raziskave pripoveduje.
Slednji mora za potrebe pripovedovanja zgodbe svoje izkušnje postaviti v
neko zaporedje in med njimi oblikovati povezave. Z oblikovanjem zaporedja

34