Page 39 - Kvalitativno pedagoško raziskovanje: od obdelave podatkov do predstavitve ugotovitev
P. 39

Računalniška obdelava kvalitativnih podatkov


             k dejanju ali namigujejo na hipotetične scenarije. Nenazadnje pa v besedilu
             preverimo, ali so v njem fraze, ki kažejo na dejanskost, npr. izrazi, kot so »se-
             veda«, »očitno« ali »kot vsi vedo«; posebej pa tudi, kakšna »dejstva« besedilo
             predstavlja v podporo navedenemu argumentu.

             Interpretacija (razlaga) podatkov
             Ko smo podatke analizirali, moramo zapisati, kaj nam analizirani podatki po-
             vedo. V interpretaciji oz. razlagi vse rezultate povežemo, da bi pojasnili dis-
             kurz in njegovo delovanje. Pri pisanju interpretacije analize diskurza je dobro
             imeti v mislih naslednja vprašanja:

                – Kdo je ustvaril gradivo, ki smo ga analizirali?
                – Kakšno je njegovo/njihovo stališče do teme, ki smo jo preučevali?
                – Kako argumenti posledično prispevajo k splošno sprejetemu poznava-
                  nju teme v času in kraju, ko in kjer je bila ta argumentacija podana?
                – Komu bi lahko koristil diskurz, ki ga gradijo naši viri?

             Predstavitev ugotovitev javnosti
             Pri predstavitvi zbranih rezultatov, tako kot pri ostalih predstavitvah, izha-
             jamo iz in poudarjamo nove ugotovitve, kaj smo zanimivega spoznali, koga
             bi to zanimalo in zakaj ipd.
               Kot smo zaznali, se analiza diskurza za razliko od ostalih analiz kvalitativnih
             podatkov usmerja predvsem v pisni oz. govorjeni, verbalni in tudi neverbalni
             jezik – torej v komunikacijo ali sporočanje, ki je osnova medosebnih odnosov
             in zato vredno raziskovanja tudi na pedagoškem področju. Opazimo lahko
             tudi, da se analiza diskurza povezuje s kvalitativno vsebinsko analizo, saj prav
             tako vključujekodiranjegradiva,avobratni smeri,tj.odoblikovanjakategorij
             do oblikovanja po potrebi tudi podkategorij in kod.

             Računalniška obdelava kvalitativnih podatkov
             Z računalniškimi programi si lahko pomagamo na različnih stopnjah kvali-
             tativnega raziskovanja: npr. za pisanje beležk, transkripcije, urejanje bese-
             dila, kodiranje, shranjevanje, pri iskanju in priklicu besedila, povezovanju po-
             datkov, prikazovanju podatkov, prikazu teoretičnih izhodišč itd. (Kordeš in
             Smrdu, 2015).
               Na trgu je že kar nekaj računalniških programov, ki se lahko uporabljajo pri
             obdelavi kvalitativnih podatkov. Med seboj se razlikujejo predvsem v tem, da
             je vsak specializiran za določen proces oz. korak v procesu raziskovanja. Ne-
             kateri programi, kot npr. ATLAS.ti, so obsežnejši in z njimi si lahko pomagamo


                                                                            39
   34   35   36   37   38   39   40   41   42   43   44