Page 41 - Kvalitativno pedagoško raziskovanje: od obdelave podatkov do predstavitve ugotovitev
P. 41

Računalniška obdelava kvalitativnih podatkov


                –LibreQDA,
                –QCAmap,
                – Visao,
                –Aquad,
                –Weft QDA,
                – Cassandre,
                –CATMA,
                –Compendium,
                –ELAN,
                – Tosmama in
                –Fs/QCA.


               Čeprav je na trgu veliko plačljivih in tudi brezplačnih računalniških progra-
             movzakvalitativno usmerjeneraziskovalce,jeuporabaračunalniških progra-
             mov pri kvalitativnem raziskovanju, kot opazujemo in navajajo nekateri razi-
             skovalci (npr. Vogrinc (2008)), bistveno manj prisotna kot pri kvantitativnem.
             Morda na manjšo uporabo vpliva tudi presoja raziskovalca, da uporaba pro-
             grama ni nujno potrebna (Young idr., 2018).
               Pogosto pa zasledimo tudi mnenje, da bo računalniški program za obde-
             lavo podatkov namesto nas kodiral podatke, kar seveda ne drži. Programska
             oprema pomaga organizirati naše podatke, vendar jih ne kodira. Ta oprema
             je sistem za upravljanje podatkov, ki je izjemno koristen za velike projekte
             ali projekte, ki zahtevajo navzkrižno analizo glede na lastnosti sodelujočih,
             kot je npr. demografija. Njena uporaba pa ne more biti nadomestilo za uče-
             nje različnih metod obdelave podatkov, saj mora raziskovalec znati ustvariti
             kode in analizirati podatke (Stuckey, 2015).
               Ker se pri nas na družboslovnem in pedagoškem področju najbolj uporab-
             lja program ATLAS.ti, ga na kratko predstavljamo.

             Program ATLAS.ti
             ATLAS.ti je program, namenjen v glavnem za analizo kvalitativnega gradiva.
             Gre predvsem za analizo obsežnega gradiva, ki je lahko v besedni, grafični,
             avdio- ali videoobliki. Program omogoča, da imamo vse gradivo, ki se nanaša
             na raziskavo, shranjeno na enem mestu, ki se imenuje hermenevtična enota
             (Vogrinc, 2004). Podatke, ki smo jih pridobili z različnimi tehnikami in pripo-
             močki, lahko napišemo v programu Word (priporoča se pisava Courier New),
             shranimo pa jih v obliki ASCII (DOS, OEM) ali ANSI (Windows) in jih prene-
             semo v tekstovno banko (tekxbank) (Vogrinc, 2004).
               Program pomaga razporediti, znova sestaviti in urejati gradivo na ustvar-


                                                                             41
   36   37   38   39   40   41   42   43   44   45   46