Page 43 - Kvalitativno pedagoško raziskovanje: od obdelave podatkov do predstavitve ugotovitev
P. 43

Računalniška obdelava kvalitativnih podatkov


                1. Odprto kodiranje (angl. open coding) uporabimo, ko želimo v besedilu
                  hkrati označiti kodirno enoto, tj. da označimo del besedila, in ji pripi-
                  šemo kodo, ki najbolje označuje oz. povzema označeni del besedila.
               2. Prosto kodiranje (angl. free coding)omogoča,daoblikujemokode, ki
                  niso neposredno povezane z besedilom, ki ga analiziramo. Že pred ana-
                  lizo ali med njo lahko oblikujemo seznam kod, ki jih potem uporabimo,
                  ko v besedilu zasledimo, da delu besedila ustreza določena koda s se-
                  znama kod.
               3. Kodiranje s seznama (angl. code-by-list) uporabimo, ko želimo k posa-
                  meznemu delu besedila pripisati že obstoječo kodo, torej kodo s se-
                  znama, ki ga sproti oblikujemo, oz. ko ugotovimo, da se del besedila
                  nanaša na isto ali podobno stvar, ki smo jo že označili z določeno kodo.
               4. Živo kodiranje (angl. in-vivo coding) uporabimo, ko v besedilu zasle-
                  dimo besedo, ki jo nato uporabimo kot kodo, kar pomeni, da besedo
                  iz besedila spremenimo v kodo.

               Program ponuja tudi možnost samodejnega oblikovanja mreže povezav
             (diagrama), ki se oblikuje na podlagi pogostosti določene besede v besedilu.
               Samodejnooblikovanidiagramibrezročnopredhodnodoločenihkodniso
             posebej primerni za analizo, predstavljajo pa dobro izhodišče za razumeva-
             nje besedila in zbranih podatkov. Na zelo hiter način nam prikažejo ključne
             pojme oz. besede, ki se največkrat pojavljajo v besedilu.
               V programu ATLAS.ti ustvarjamo tudi kategorije s pomočjo ukaza »family
             browser« (Vogrinc, 2004). Vogrinc (2004) navaja, da najprej vpišemo ime ka-
             tegorije, nato pa s seznama vseh kod (Non-Members) izberemo sorodne
             kode (angl. members) in jih poimenujemo s skupnim imenom, kar pomeni,
             da oblikujemo kategorijo (angl. families). Ob imenu kategorije je število, ki
             nam pove, iz koliko kod je kategorija sestavljena. Program ima tudi poseben
             prostor, kamor zapišemo kratek ali daljši zapis ali komentar (memo).²³ Kot na-
             vaja avtor (2004), je pisanje zapisov pomembna naloga na vseh stopnjah ali
             fazah kvalitativne analize podatkov, saj se končno poročilo navadno napiše
             kot sestavljenka sprotnih zapisov.
               ATLAS.ti tudi omogoča, da med kodami in med kategorijami naredimo po-
             vezave, kar je temeljnega pomena za oblikovanje »teorije«. Za povezavo med
             kodami imamo šest različnih odnosov, npr. (Vogrinc, 2004):

                – kodaC1jepovezanaskodoC2;

           ²³ Zapis ali komentar (memo) lahko zapišemo ob vsaki enoti kodiranja, ob vsaki kodi in ob vsaki
             kategoriji (Vogrinc, 2004).


                                                                             43
   38   39   40   41   42   43   44   45   46   47   48