Page 46 - Kvalitativno pedagoško raziskovanje: od obdelave podatkov do predstavitve ugotovitev
P. 46

Nekatere vrste raziskav v kvalitativnem raziskovanju


                    Poznavanje različnih vrst kvalitativnih raziskav je pomembno, da se raz-
                  iskovalec zna umestiti oz. da za svoj problem raziskovanja poišče ustrezen
                  raziskovalni pristop in sledi načelom, ki jih določen pristop ali raziskava pre-
                  dlaga. Raziskovalec naj bi poznal možnosti, ki so mu na voljo, in se tako ustre-
                  zneje odločil, saj vsaka vrsta raziskave izhaja iz svoje epistemologije in on-
                  tologije, kar pomembno vpliva na posebnosti v namenu in ciljih, v procesu
                  zbiranja podatkov, pri izbiri ustrezne analize ter interpretaciji ali razlagi po-
                  datkov.
                    Razlog za odločitev za generično kvalitativno raziskavo ne sme biti ne-
                  poznavanje različnih vrst kvalitativnih raziskav, kar omenjata tudi Cooper in
                  Ruth Endacott (2007). Možnost izbire med različnimi vrstami je treba poznati,
                  ker naj bi generično poimenovanje kvalitativne raziskave uporabili le, če se
                  izkaže, da za raziskovanje določenega problema ni na voljo že uveljavljane
                  vrste raziskave, ki bi bila primerna. V takem primeru naj se podrobno obra-
                  zloži in opiše filozofske predpostavke ter paradigme, ki jim je raziskava sle-
                  dila, doda pa naj se tudi razlaga, zakaj nobena od že poznanih vrst kvalitativ-
                  nih raziskav ni ustrezna.
                    Tudi Kate Caelli idr. (2003) navajajo, da ne zagovarjajo generične raziskave,
                  ampak predvsem pričakujejo večjo pozornost, pregled, razpravo in kritiko
                  tega pogostega ter nekoliko perečega pojava v kvalitativnem raziskovanju.
                  Pravijo, da za generične kvalitativne raziskave obstajata potreba in prostor –
                  vprašanje pa je, kako jih dobro izvesti; treba bi bilo najti epistemološki in me-
                  todološki standard za take raziskave, da ne bi prijahalo do nekoherentnega
                  združevanja tehnik zbiranja in metod obdelave podatkov.
                    Maxwell (2013) npr. pravi, da je ena od ključnih odločitev, ki jih moramo
                  sprejetiprinačrtovanjusvojeraziskave,tistavzvezisparadigmo² (aliparadig-
                  mami), znotraj katere (katerih) bomo umestili svoje delo.
                    Creswell in Creswell (2018) poudarjata, da se pri pisanju načrta za izvedbo
                  kvalitativne raziskave upošteva naslednje:

                     – določiti je treba strategijo, ki jo bomo uporabili, in navesti literaturo, ki
                       obravnava to strategijo,
                     – navesti je treba nekaj osnovnih informacij o strategiji, kot sta izvor

                 ² Paradigma izhaja iz dela Thomasa Kuhna, ki se nanaša na niz zelo splošnih predpostavk o naravi
                  sveta (ontologija) in o tem, kako ga lahko razumemo (epistemologija). Raziskovalci navadno
                  izhajajo iz določene filozofske predpostavke, glede na področje, v katerem raziskujejo. Paradi-
                  gma zajema tudi določene metodološke strategije, ki so odvisne oz. povezane s predpostav-
                  kami raziskovalca. Paradigme, ki so značilne za uporabo kvalitativne metodologije, so npr. in-
                  terpretativizem, kritična teorija, feminizem, postmodernizem, fenomenologija (Maxwell, 2008).


                  46
   41   42   43   44   45   46   47   48   49   50   51