Page 48 - Kvalitativno pedagoško raziskovanje: od obdelave podatkov do predstavitve ugotovitev

Nekatere vrste raziskav v kvalitativnem raziskovanju

primera, utemeljeno teorijo, naracijo, fenomenologijo, na katere se osredo-
toča pri svojem delu (Creswell, 2009; Creswell in Creswell, 2018), z obrazloži-
tvijo, da so te strategije najbolj priljubljene in razširjene na družboslovnem
področju.³ Poudari tudi, da je priporočeno, da kvalitativni raziskovalci izbe-
rejo med strategijami, ki so jim na voljo. Lahko bi dodali, da se v zadnjem času
pojavljajo tudi nove vrste kvalitativnih raziskav, npr. avtoetnografija (Hughes
in Pennington, 2017; Krmac, 2021). Maxwell (2013) jih poimenuje kar paradi-
gme in znotraj njih omenja utemeljeno teorijo, kritični realizem, fenomeno-
logijoternarativnoraziskavo.Pritempoudari,dačepravsenekaterisklicujejo
na »kvalitativno paradigmo«, znotraj kvalitativnega raziskovanja obstaja ve-
liko različnih paradigem, od katerih se nekatere med seboj radikalno razliku-
jejo v svojih predpostavkah in posledicah. Prav zato navaja, da je pomembno
navesti, na kateri(-ih) paradigmi(-ah) bo temeljilo naše delo, saj jasno paradi-
gmatično stališče pomaga pri usmerjanju naših metodoloških odločitev in
pri utemeljevanju teh odločitev. Uporaba uveljavljene paradigme (tukaj ima
v mislih strategije oz. vrste kvalitativnih raziskav) omogoča, da gradimo na
skladnem in dobro razvitem pristopu k raziskovanju, namesto da bi morali
vse to konstruirati sami. Hkrati poudari, da ni nujno sprejeti ene same para-
digme ali tradicije. Možno je kombinirati vidike različnih paradigem in tradi-
cij, čeprav moramo, če to storimo, natančno oceniti združljivost elementov,
ki si jih izposodimo od vsake paradigme. Izbira ustrezne paradigme predsta-
vlja pomemben korak, saj napačna izbira na začetku morda ni tako očitna in
moteča, kakor se opazi kasneje, ko razvijemo svoj konceptualni okvir, razi-
skovalna vprašanja in metodologijo, ki mora biti združljiva z epistemološko
držo raziskovalca.
Nekatere vrste kvalitativnih raziskav so predstavljene tudi v slovenski pe-
dagoški literaturi, npr. akcijska raziskava (npr. Cerar in Marentič Požarnik
(1990), Marentič Požarnik (1993), Mažgon (2008) itn.), študija primera (npr. Sa-
gadin (1991, 1993), Starman (2013)), etnografska raziskava (Štemberger, 2017),
interpretativna raziskava (Krmac, 2021), avtoetnografska raziskava (Krmac,
2021), življenjska zgodovina (Cencič, 2001) in še kakšna druga.

³ Dr. David L. Morgan, zaslužni profesor Portlandske državne univerze in strokovnjak na področju
kvalitativne ter kombinirane metodologije, v osebnem pogovoru izpostavi, da se je Creswell
omejil le na pet strategij, a da je teh več. Ob tem tudi pove, da ne vidi razlike med strategijami,
ki jih Creswell omenja, in vrstami kvalitativnih raziskav, ki so v slovenski pedagoški literaturi pri
poimenovanju prisotnejše.Spodbudilje tudiidejoostopenjskem prikazu procesaraziskovanja,
tj. uvodoma prikaz osnovnih in splošnih načinov zbiranja ter analize kvalitativnih podatkov, v
nadaljevanju pa razprava o tem, kako in katere tehnike, metode in pripomočke uporabljajo
določene vrste kvalitativnih raziskav (osebni pogovor po e-pošti, 17. 4. 2023).

48