Page 47 - Kvalitativno pedagoško raziskovanje: od obdelave podatkov do predstavitve ugotovitev

Nekatere vrste kvalitativnih raziskav

njene discipline in njena uporaba (po možnosti na področju, ki ga raz-
iskujemo),
– obrazložiti je treba, zakaj je ta strategija primerna za uporabo v predla-
gani raziskavi, in
– ugotoviti, kako bo uporaba izbrane strategije oblikovala številne vidike
procesa raziskovanja, kot so naslov, problem, raziskovalna vprašanja,
zbiranje in analiza podatkov ter pisanje poročila.

Nekatere vrste kvalitativnih raziskav
Kot smo že omenili, je uporaba določene vrste kvalitativne raziskave odvisna
od temeljnih filozofskih predpostavk in paradigem ter od izbranega razisko-
valnega načrta (Myers, 1997). Raziskovalni načrt nakaže, kateri podatki bodo
zbrani in analizirani ter kdaj in kako. Ta načrt je neka struktura, ki med seboj
povezuje vseelementeraziskave (Akhtar, 2016). Na osnovi raziskovalnega na-
črta in temeljnih filozofskih predpostavk ter paradigem so se znotraj kvalita-
tivnega raziskovanja uveljavile različne vrste raziskav.
Renata Tesch (1980, v Dey, 1998) je že pred več kot štirimi desetletji poime-
novala veliko vrst ali pristopov (kot jih je poimenovala). Poleg znane akcij-
ske raziskave in študije primera je navedla tudi etnografsko raziskavo, poleg
te pa še različne variante etnografske raziskave, npr. edukacijsko ali peda-
goško etnografsko raziskavo, holistično ali celostno etnografijo, strukturalno
etnografijo, komunikacijsko etnografijo, če navedemo le nekatere. Vrste kva-
litativnih raziskav v tuji literaturi so pogosto poimenovane kot strategije ali
pristopi (npr. Creswell in Creswell (2018)). V slovenski pedagoški literaturi so
te strategije večinoma poimenovane kot vrste raziskave, zato smo se tudi mi
odločili za tako poimenovanje. Velja sicer poudariti, da imamo v zvezi s tem
določene pomisleke, predvsem zaradi umestitve utemeljene teorije med vr-
ste kvalitativnih raziskav; v literaturi na temo utemeljene teorije slednjo av-
torji le redko opredelijo kot vrsto kvalitativne raziskave. Tudi Glaser, kot eden
izmed avtorjev utemeljene teorije, je ne omenja kot vrsto kvalitativne razis-
kave, ampak kot »specifično splošno metodologijo« (1999 str. 837), ki je lahko
tudi le delno uporabljena in vkomponirana v druge vrste raziskav. Tuji razi-
skovalci jo večkrat umeščajo v skupino z etnografijo, s študijo primera ipd., ki
jih v domači pedagoški literaturi zasledimo kot vrste kvalitativne raziskave.
Prav zaradi tega puščamo vprašanje umestitve utemeljene teorije odprto za
druge raziskovalce.
Eden izmed strokovnjakov, ki utemeljeno teorijo uvršča v isto skupino z
ostalimi strategijami oz. vrstami raziskav, je tudi Creswell (2009). Kot strate-
gije in pristope v kvalitativnem raziskovanju ima v mislih etnografijo, študijo

47