Page 56 - Kvalitativno pedagoško raziskovanje: od obdelave podatkov do predstavitve ugotovitev

Nekatere vrste raziskav v kvalitativnem raziskovanju

tnega. Prisilijo ga, da se osredotoči na vzorce med dogodki, ki dajejo kode, in
da se konceptualno dvigne nad podroben opis dogodka. Raziskovalec obli-
kuje čim več kategorij, ki ustrezajo različnim dogodkom. Med kodiranjem se
pojavijo nove kategorije in novi dogodki se umeščajo v obstoječe kategorije
(Glaser in Holton, 2004).
Uporaba konstantne primerjave pri odprtem kodiranju povzroči presežne
opise. Pri kodiranju kvalitativnih podatkov vrstico za vrstico se namreč po-
javi veliko opisov. Ti opisi niso vezani na nič, dokler se ne pojavi vzorec. Toda
takoj, ko se ta pojavi, je treba prenehati z odvečnimi opisi, saj jih je le nekaj
potrebnih za ponazoritev nastajajočega koncepta in njegovih lastnosti (Gla-
ser, 2016).
Pri branju o utemeljeni teoriji se pogosto srečamo z izrazom »koncept«. Po
Glaserju (2002) predstavlja poimenovanje nastajajočega družbenega vzorca
(angl. pattern), ki temelji na raziskovalnih podatkih. Za utemeljeno teorijo
koncept (kategorija) označuje vzorec, ki je skrbno odkrit s stalnim primerja-
njemteoretično vzorčenih podatkovdo konceptualnenasičenosti.Odkrijese
s primerjavo številnih dogodkov in primerjavo dogodkov z ustvarjenim kon-
ceptom, ki prikazuje vzorec, imenovan s kategorijo. Podvzorci pa so lastnosti
kategorije.
Koncepta utemeljene teorije ni mogoče oblikovati z ustvarjanjem vtisa
o enem samem dogodku. Vzorec poimenujemo tako, da mu nenehno po-
skušamo prilagoditi besede, da bi najbolje zajeli njegov slikovni pomen. To
stalno prilagajanje vodi do najboljšega imena vzorca, torej kategorije ali la-
stnosti kategorije. Veljavnost je dosežena po dolgem prilagajanju besed, do-
kler izbrana beseda vzorca ne predstavlja najbolje. Koncepti so lahko tudi in
vivo, tj. »živi« koncepti, kar pomeni, da izhajajo iz besed udeležencev. Ti kon-
ceptimorajobitinaenaknačinpreverjenisstraniraziskovalcev,dasoustrezni
in dosegajo nasičenost (Glaser, 2002).
Odprto kodiranje raziskovalcu tudi omogoča, da s teoretičnim izborom ali
z vzorčenjem predvidi smer, v katero naj pelje raziskavo, preden postane se-
lektiven in se osredotoči na raziskovalni problem. Ko se raziskovalec začne
osredotočati na problem, postaja prepričan o ustreznosti podatkov, prido-
bljenih na podlagi kodiranja. Videti začne vrste kategorij, ki lahko teoretično
predstavljajo podatke, in vse jasneje mu postaja, kako kodirati vse podatke,
da jim bo nastajajoča teorija ustrezala in delovala (Glaser in Holton, 2004).
Odprto kodiranje raziskovalcu omogoča celoten razpon teoretične obču-
tljivosti, saj mu omogoča, da tvega pri ustvarjanju kod, ki se v določeni fazi
prilegajo in delujejo. Kodiranje po vrsticah ga tudi prisili, da preveri in nasiči
kategorije ter ne spregleda pomembnih kod in kategorij.

56