Page 52 - Kvalitativno pedagoško raziskovanje: od obdelave podatkov do predstavitve ugotovitev

Nekatere vrste raziskav v kvalitativnem raziskovanju

čenosti. Poleg tega je v utemeljeni teoriji zaradi narave teoretičnega izbora
(angl. theoreticalsampling)⁵teorija ustvarjena iz podatkov. Oblikovana teorija
vodi do odločitve, katere vrste podatki so primerni za kasnejše, dodatno zbi-
ranje podatkov v procesu izvajanja raziskave (Cho in Lee, 2014). Kot navajajo
različni avtorji (npr. Bryman, 2004, v Vogrinc, 2008; Cho in Lee, 2014), nekateri
raziskovalci neutemeljeno trdijo, da so pri svojem delu uporabili utemeljeno
teorijo, čeprav so v resnici kvalitativno vsebinsko analizo, saj je za izvedbo
utemeljene teorije treba slediti določenemu nizu postopkov. Ti postopki niso
vezani le na kodiranje, ampak na celoten proces zbiranja podatkov.
Utemeljena teorija svoje posebnosti izkazuje predvsem v:

– postopku kodiranja;
– »memo« zapisih;
– teoretičnem izboru;
– teoretični nasičenosti in
– oblikovanju teorije.

Za Glaserja in Straussa (Glaser, 1978; Glaser in Strauss, 1967; Strauss, 1987)
utemeljena teorija predstavlja naslednje značilnosti:

– sočasna vpletenost v zbiranje in analizo podatkov;
– izdelava analitičnih kod in kategorij iz podatkov ter ne iz vnaprej dolo-
čenih logično izpeljanih predpostavk oz. kategorij;
– uporaba stalne primerjalne metode, ki vključuje primerjavo med vsako
stopnjo analize;
– napredovanje razvoja teorije med vsako stopnjo zbiranja in analize po-
datkov;
– »memo« zapisi za oblikovanje kategorij, določanje lastnosti kategori-
jam, opredelitev razmerij med kategorijami in prepoznavanje vrzeli;
– izbor udeležencev raziskave je namenjen izgradnji teorije in ne iskanju
reprezentativnosti statistične množice.

Prednost postopka utemeljene teorije je, da se lahko naučimo iskati vrzeli
v podatkih že v najzgodnejših fazah raziskovanja. Ko vrzeli v podatkih za-
znamo, poiščemo dodatne vire potrebnih podatkov in slednje zberemo nak-

⁵ Zapojem vzorecraje uporabljamoizrazasodelujočialivključenivraziskavo,zapojem vzorčenje
pa izbor sodelujočih oz. izbor vključenih v raziskavo. Uporabo izraza izbor namesto vzorčenja
smo zasledili tudi pri Tini Štemberger (2020), ki tudi izpostavlja, da je ustrezneje uporabiti ta iz-
raz, da se izognemo morebitnemu povezovanju z vzorčenjem kot procesom izbire vrste vzorca,
ki lahko omogoča posploševanje.

52