Page 58 - Kvalitativno pedagoško raziskovanje: od obdelave podatkov do predstavitve ugotovitev

Nekatere vrste raziskav v kvalitativnem raziskovanju

Koncepti Kategorije Propozicije
Odprto kodiranje Selektivno kodiranje Teoretično kodiranje
Slika 2.3 Koraki analiziranja po Glaserju (prirejeno po Biaggi in Wa-Mbaleka, 2018)

Teoretično kodiranje
Konceptualizacija podatkov s kodiranjem je temelj razvoja utemeljene teo-
rije. Informacije (dogodki, mnenja, pogledi, občutki itd.), prisotne v podatkih,
analiziramo in kodiramo z uporabo neprestanega primerjanja, da ustvarimo
sprva vsebinske, kasneje pa teoretične kategorije.
Kodiranje raziskovalca privede do tega, da podatke razdeli in jih nato kon-
ceptualno združi v kode, ki nato postanejo teorija, ki pojasnjuje, kaj se dogaja
v podatkih. Koda raziskovalcu daje zgoščen in abstrakten pogled na podatke,
ki vključujejo različne pojave. Vsebinske kode konceptualizirajo empirično
vsebino področja raziskovanja. Teoretične kode konceptualizirajo, kako se
lahko vsebinske kode med seboj povezujejo kot domneve, ki jih je treba
vključiti v teorijo. Teoretične kode dajejo integrativni obseg, široke slike in
novo perspektivo. Raziskovalcu pomagajo vzdrževati konceptualno raven
pri pisanju o konceptih in njihovih medsebojnih odnosih (Glaser in Holton,
2004). S teoretičnim kodiranjem tako želimo doseči višjo raven abstrakcije in
teorijo (Glaser, 1978).
Pri tem še poudarimo, da Glaser daje prednost nastanku teorije iz podat-
kov in se izogiba vsiljevanju predhodno prebrane teorije v podatke. Predlaga
tudi (2013, v Biaggi in Wa-Mbaleka, 2018), da pri uporabi utemeljene teorije
pozabimo na to, kaj v podatkih želimo najti, in se osredotočimo le na to, kaj
v njih dejansko najdemo.
Nasprotno se Kathy Charmaz (2006) strinja z uporabo obstoječe teorije, saj
k raziskavi ne moremo pristopiti brez vnaprejšnjih idej. Hkrati pa poudari, da
se moramo izogibati prezgodnjemu vsiljevanju že obstoječe teorije našim
podatkom.Holtidr.(2022) menijo,da jezamisel, da biraziskovalciignorirali
literaturo, zavajajoča in za sodobno raziskovanje neizvedljiva.
Za boljše razumevanje poteka Glaserjeve utemeljene teorije dodajamo še
shemo poteka kodiranja, ki naj prispeva predvsem k boljšemu razumevanju
prisotnosti konceptov in propozicij. Če razložimo sliko 2.3, se s primerjavo do-
godkov z dogodki pojavijo koncepti. Sledi primerjava konceptov z več do-
godki, iz česar nastanejo kategorije (nasičenost). Rezultat teoretične integra-
cije je primerjava kategorij s kategorijami (propozicije).
Koncepti so konceptualne oznake, uporabljene v odprtem kodiranju. Ka-
tegorije so višje stopnje in abstraktnejše kot kode. Ustvarili so jih podobni

58