Page 57 - Kvalitativno pedagoško raziskovanje: od obdelave podatkov do predstavitve ugotovitev
P. 57
Utemeljena teorija
Ko raziskovalec v podatkih primerja dogodek z dogodkom, nato dogodke
s kategorijami, se začne pojavljati jedrna kategorija. Ta ključna kategorija, za
katero se zdi, da predstavlja večino variacij okoli problema in je v središču ra-
ziskave, postane središče nadaljnjega selektivnega zbiranja podatkov in pri-
zadevanj za kodiranje. Jedrna kategorija namreč pojasnjuje, kako se osrednji
problem nenehno rešuje. Ko raziskovalec razvije več uporabnih kodiranih
kategorij, mora zgodaj začeti nasičevati tiste kategorije, za katere se zdi, da
imajo razlagalno moč. Jedrna kategorija je lahko katera koli teoretična koda.
Za njeno oblikovanje pa je potreben čas ter veliko kodiranja in analize, da se
jedrna kategorija pokaže kot ustrezna in preveri z nasičenostjo. Merili za je-
drno kategorijo v utemeljeni teoriji sta, da se nanaša na čim več drugih kate-
gorij in njihovih lastnosti ter da predstavlja velik del variacij v načinu vedenja.
Jedrna kategorija se pogosto ponavlja v podatkih in se začne obravnavati kot
stabilen vzorec (Glaser in Holton, 2004).
Selektivno kodiranje
Selektivno kodiranje pomeni prenehanje odprtega kodiranja in razmejitev
kodiranja samo na tiste kategorije, ki so na dovolj pomemben način pove-
zane z jedrno kategorijo, da se ustvari utemeljena teorija.⁹ To kodiranje se
začne šele, ko je raziskovalec prepričan, da je odkril jedrno kategorijo (Glaser
in Holton, 2004).
Naknadno zbiranje in kodiranje podatkov je omejeno na tisto, kar je po-
membno za nastajajoči konceptualni okvir (jedrno kategorijo in tiste kate-
gorije, ki se nanjo nanašajo). Z osredotočanjem na jedrno kategorijo in druge
povezanekategorijelahkonadaljnjezbiranjepodatkovpotekazelohitro.Do-
datno se lahko vključi npr. le nekaj terenskih zapisov, npr. na osnovi opa-
zovanja. Na ta način lahko raziskovalec nasiči izbrane kategorije, ki tvorijo
osnovo nastajajoče teorije, ne da bi zbral veliko dodatnega gradiva, ki nima
nobenega pomena za razvijajočo se utemeljeno teorijo. Selektivno zbiranje
in analiza podatkov se nadaljujeta, dokler raziskovalec dovolj ne razdela in
integrira jedrne kategorije, njenih lastnosti in njenih teoretičnih povezav z
drugimi ustreznimi kategorijami (Holton, 2010). Tako je cilj selektivnega ko-
diranja povezati kode z nastajajočimi kategorijami, ki bodo sčasoma prispe-
vale k teoriji (Glaser, 1978). Kot navajata Glaser in Judith Holton (2004), kvalita-
tivni raziskovalci še niso ugotovili točnega namena in načinov selektivnega
kodiranja. Pogosto že od začetka selektivno kodirajo z vnaprej določenimi
kategorijami, kar pa ni ustrezno.
⁹ Lahko tudi pritlehna ali poskusna teorija.
57