Page 59 - Kvalitativno pedagoško raziskovanje: od obdelave podatkov do predstavitve ugotovitev
P. 59
Utemeljena teorija
skupinski koncepti med fazo selektivnega kodiranja v pripravah na nastanek
nove teorije. Pri teoretičnem kodiranju propozicije opisujejo konceptualne
odnose med kategorijami in njihovimi koncepti ter odnose med kategori-
jami (Biaggi in Wa-Mbaleka, 2018).
Stopnje kodiranja po Juliet Corbin in Straussu
Avtorja, kot vidimo na sliki, navajata tri stopnje kodiranja, ki jih poimenujeta
odrto, osno in selektivno kodiranje.
Odprto kodiranje
O odprtem kodiranju smo že pisali pri Glaserju in tudi Juliet Corbin ter Stra-
uss uporabljata enako izvedbo odprtega kodiranja; dodajamo še nekaj infor-
macij, ki jih posebej navajata. Avtorja (1990) odprto kodiranje opisujeta kot
postopek interpretacije ali razlage, s katerim se podatki analitično razčlenijo.
Odprto kodiranje in njegova uporaba spraševanja ter stalne primerjave raz-
iskovalcu omogočajo, da se pri interpretaciji podatkov dvigne nad subjek-
tivnost in pristranskost. Razdrobitev podatkov ga prisili, da predhodno obli-
kovane predstave in ideje preuči glede na same podatke. Raziskovalec lahko
podatke pomotoma umesti v kategorijo, kamor analitično ne sodijo, a s siste-
matičnimi primerjavami bodo teumestitvekasnejedopolnjenein razvrščene
v ustrezne klasifikacije. Raziskovalec tako pridobi nove vpoglede in perspek-
tive, ki se odražajo v podatkih.
Pri odprtem kodiranju se dogodki/dejanja/interakcije primerjajo z drugimi
zaradi podobnosti in razlik. Dobijo tudi pojmovne oznake. Na ta način so
konceptualno podobni dogodki/dejanja/interakcije združeni v kategorije in
podkategorije, kar lahko opišemo na primeru učitelja in učenca:
Raziskovalec lahko opazi več dogodkov, dejanj in interakcij med učiteljem
in učencem, za katere se zdi, da so usmerjeni v zagotavljanje tolažbe. Razi-
skovalec jih označuje kot »nudenje tolažbe«. To kategorijo je nato mogoče
razčleniti na posebne lastnosti in njihove dimenzije.
»Nudenje tolažbe« kot lastnost vrste lahko razdelimo na podvrste. Druga
lastnost je trajanje, ki jo lahko dimenzioniziramo v razponu od dolgih do krat-
kih epizod. Specifikacija tako razvija kategorije, hkrati pa povečuje natanč-
nost utemeljene teorije.
Odprto kodiranje spodbuja tudi generativna in primerjalna vprašanja. Po-
stavljanje vprašanj raziskovalcu omogoči občutljivost na nova vprašanja.
Primerjanje pa pomaga dati vsaki kategoriji specifičnost (Corbin in Strauss,
1990).
Rezultat odprtega kodiranja predstavlja obsežen seznam kod, ki jih med
59