Page 53 - Kvalitativno pedagoško raziskovanje: od obdelave podatkov do predstavitve ugotovitev

Utemeljena teorija

Zbiranje
podatkov
Ra- Primer-
zisko- Teore- Proces jalna Uteme-
valno tični kodi- in se- ljena
vpra- izbor ranja kvenčna teorija
šanje Teoretič- analiza
na nasi-
čenost
in občut-
ljivost
Slika 2.1 Ključne faze ali stopnje v procesu izvedbe utemeljene teorije

nadno. Utemeljena teorija ni ne boljša in ne slabša od ostalih načinov ali ana-
liz obdelave kvalitativnih podatkov, ki smo jih predstavili. Kot najava Glaser
(1999), je le drugačen način, ki je na voljo raziskovalcem.
Faze ali stopnje procesa izvedbe utemeljene teorije ponazarja slika 2.1. Dia-
grampotekaprikazujeključnefazevprocesuanalize,ki jo predstavljauteme-
ljena teorija. Potek in faze ali stopnje pa se lahko spreminjajo ter prilagajajo,
saj so tudi med zagovorniki oz. gradniki utemeljene teorije prisotne manjše
razlike. Ena izmed razlik je npr. tudi poimenovanje, saj je bila Glaserjeva ute-
meljena teorija opisana kot pozitivistična, Straussova kot postpozitivistična,
Kathy Charmaz pa je svojo različico opisala kot konstruktivistično (Qureshi in
Ünlü, 2020).
Navajamo tudi primer razlik v poimenovanju in stopnjah kodiranja. Glaser
(1978) je predlagal dve stopnji: vsebinsko kodiranje⁶ (sestavljeno iz odprtega
kodiranja in selektivnega kodiranja) in teoretično kodiranje. Juliet Corbin in
Strauss (1990) sta predlagala tri stopnje: odprto kodiranje, osno kodiranje in
selektivno kodiranje. Kathy Charmaz (2006) je tudi predlagala tri stopnje, ki
pa jih je poimenovala začetno kodiranje, osredotočeno kodiranje in teore-
tično kodiranje (slika 2.2). Pri tem naj izpostavimo, da se s problemom raz-
ličnih poimenovanj v procesu kodiranja srečujemo tako pri utemeljeni teo-
riji kot tudi pri kvalitativni vsebinski analizi. Kot navajata Henna A. Qureshi
in Züleyha Ünlü (2020), različni raziskovalci uporabljajo izraze, ne da bi raz-
jasnili njihov pomen. Zaradi tega obstaja zmeda predvsem glede tega, kaj v
utemeljeni teoriji označujeta besedi »koncept«⁷ in kaj »kategorija« (Bryman,

⁶ Več je navedeno v razdelku »Stopnje kodiranja po Glaserju«.
⁷ Gledenaliteraturo(QureshiinÜnlü,2020)izraz»koncept«razumemokot»pojem«.Omenilismo
že, da izraz slednjega uporablja npr. Tina Štemberger (2020). Menimo, da je namesto besede
»pojem« bolje uporabiti besedo »podkategorija«, zato jo v besedilu tudi uporabljamo.

53