Page 54 - Kvalitativno pedagoško raziskovanje: od obdelave podatkov do predstavitve ugotovitev

Nekatere vrste raziskav v kvalitativnem raziskovanju

Glaser (1978) Strauss in Corbin (1990) Charmaz (2006)
Vsebinsko* kodiranje Odprto kodiranje Začetno kodiranje

Teoretično kodiranje Osno kodiranje Osredotočeno kodir.

Selektivno kodiranje Teoretično kodiranje

Slika 2.2 Avtorji in njihove stopnje poteka kodiranja utemeljene teorije
(*odprto in selektivno)

2012, v Qureshi in Ünlü, 2020). Glaser (1978) npr. ponuja tristopenjski zapo-
redni pristop v vsaki od stopenj kodiranja (kode, koncepti in kategorije). Ka-
thyCharmaz (2006) ponujadvostopenjski pristop(kodein kategorije),čeprav
kasneje vključuje tudi koncepte in teme (Charmaz, 2014, v Qureshi in Ünlü,
2020). Strauss in Juliet Corbin (1998, str. 8, v Qureshi in Ünlü, 2020) opisujeta
štiristopenjski pristop: pojave, koncepte, kategorije ter propozicije in dimen-
zije ali razsežnosti. Saldana (2013) pa npr. omenja kode, kategorije (z možnimi
podkategorijami), teme in koncepte ter teorijo.
Neujemanje poimenovanja pojmov in njihov vrstni red otežujejo razume-
vanje analitičnega procesa utemeljene teorije (Bryman, 2012, v Qureshi in
Ünlü, 2020). Poleg tega raziskovalci začetniki menijo, da odsotnost opisa za-
poredja, ki bi mu sledili v vsaki fazi kodiranja, povzroča zmedo.
Kodiranje utemeljene teorije zahteva tudi postavitev raziskovalnih vpra-
šanj za podatke, ki smo jih oz. jih bomo zbrali. Raziskovalna vprašanja ne le
nadgrajujejo naše razumevanje preučenega pojava, ampak nam tudi poma-
gajo pri nadaljnjem zbiranju podatkov.
Kot smo že navedli, se gradniki ali avtorji utemeljene teorije med seboj ne-
koliko razlikujejo pri predstavitvi utemeljene teorije, zato proces analize in
potek kodiranja predstavljamo ločeno po omenjenih avtorjih. Izpostavljamo
ključne razlike med njimi, čeprav, kot navajajo nekateri avtorji (npr. Hodgetts,
2018; Matteucci, b.l.; Morgan, b.l.a), med samimi različicami ni večjih razlik.
Slednje izhajajo predvsem iz vprašanj teoretične občutljivosti, obravnavanja
literature, kodiranja in identifikacije ključnih kategorij.

Stopnje kodiranja po Glaserju
Glaser (1978) je predlagal dve stopnji kodiranja: vsebinsko kodiranje, ki je se-
stavljeno iz odprtega in selektivnega kodiranja, ter teoretično kodiranje.

54