Page 51 - Kvalitativno pedagoško raziskovanje: od obdelave podatkov do predstavitve ugotovitev

Utemeljena teorija

raziskovanju, saj ni oblikovana kot njihovo nasprotje. Avtorica (2006) nam-
reč opaža, da več raziskovalcev v svojih raziskavah izvaja izvrstne kvalitativne
analize, ki so npr. le delno izvedene po načelih utemeljene teorije.
Avtorja utemeljene teorije sta Glaser in Strauss (1967), ki sta o njej napi-
sala obsežno študijo z naslovom The Discovery od Grounded Theory: Strate-
gies for Qualitative Research (Odkritje utemeljene teorije: Strategije za kvali-
tativno raziskovanje). Knjiga ponuja sistematične strategije, s pomočjo kate-
rih se lahko ustvarja teorija tudi v kvalitativnem raziskovanju, saj sta Glaser in
Strauss želela zgraditi abstraktne teoretične razlage družbenih procesov. Kot
navaja Vogrinc (2008), se je njuna utemeljena teorija skozi leta dopolnjevala.
Za utemeljeno teorijo lahko zasledimo tudi druga poimenovanja. Mesec
(2004) obrazloži izraz »pritlehna teorija«. Meni, da sta Glaser in Strauss raz-
iskovalce pozivala k odkrivanju pritlehnih teorij, torej ne »velikih«, ampak
skromnih teorij, ki so kontekstualno vezane na vsakdanjo rabo. Tudi Kordeš
in Maja Smrdu (2015) ne uporabljata izraza »utemeljena teorija«, ampak »po-
skusna teorija«. V besedilu uporabljamo izraz »utemeljena teorija«, kar upo-
rablja tudi Vogrinc (2008), čeprav dopuščamo možnost iskanja ustreznejšega
prevoda.
Utemeljena teorija zagotavlja vrsto sistematičnih in natančnih postopkov,
ki se začnejo z zbiranjem podatkov in raziskovalca popeljejo do teoretičnega
dela, ki ga je mogoče objaviti. Vsake raziskave, ki temelji na podatkih in ko-
diranju, ni mogoče imenovati utemeljena teorija, pa čeprav jo marsikdo tako
poimenuje. Utemeljena teorija je le, če sledi metodološkemu postopku ute-
meljene teorije (Glaser, 1999).
Utemeljena teorija je prilagodljiva, četudi vključuje kompleksno metodo-
logijo. Zanjo sta značilna iterativni in ponavljajoč se oz. večkraten proces
ter medsebojna povezanost načrtovanja, zbiranja, analize podatkov in ra-
zvoja teorije. Utemeljena teorija nadalje vključuje poseben sklop sistematič-
nih metod, ki podpirajo abstrakcijo empiričnih podatkov za namen razvoja
teorije. Metode vključujejo različne postopke kodiranja, ki temeljijo na stalni
primerjavi. Novi podatki se nenehno zbirajo in novi primeri so vključeni v
analizo na osnovi njihovega potencialnega prispevka k nadaljnjemu razvoju
ter izpopolnjevanju razvijajoče se teorije (Vollstedt in Rezat, 2019).
Utemeljena teorija je najpodobnejša kvalitativni vsebinski analizi, a se v
določenih elementih od nje tudi razlikuje. Tako utemeljena teorija kot kva-
litativna vsebinska analiza vključujeta kodiranje. Obe vključujeta iskanje ka-
tegorij, razlike pa so v postopku oblikovanja. Zbiranje ter analiza podatkov
sta v utemeljeni teoriji vzporedni in postopek ni ne linearen ne zaporeden.
Količina podatkov za analizo ne temelji na razpoložljivosti, ampak na nasi-

51