Page 62 - Kvalitativno pedagoško raziskovanje: od obdelave podatkov do predstavitve ugotovitev

Nekatere vrste raziskav v kvalitativnem raziskovanju

Selektivno kodiranje
Zadnji korak ali stopnjajeselektivno kodiranje.¹²Pri temkodiranjunajbi kate-
gorije povezali med seboj in oblikovali začasni teoretični okvir (Mesec, 1998).
Tu oblikovane kategorije povežemo okoli ene jedrne kategorije, kategorije
pa naj bi povezali tako, da jim določimo mesto znotraj ene strukture in izpe-
ljanega kodiranja.
Na tej stopnji je raziskovalec še posebej aktiven na podlagi do sedaj razvi-
tih kategorij,zapiskovkodiranja,beležk,»memo«zapisov,mrež in diagramov.
Kot izhodišče za določitev glavnega pojava analize je priporočljivo pogledati
kodirne sezname, povzemanje beležk in tematske mreže.
Glavni pojav je opisan kot jedrna kategorija in je navadno že prisoten v for-
mulaciji raziskovalnega vprašanja. Lahko pa se zgodi tudi, da v raziskovalnem
procesu drugi pojav od prvotno predvidevanega prevzame osrednji pomen
za obravnavano vprašanje. Do takšnih premikov pogosto prihaja med zbira-
njem in interpretacijo podatkov, kar vodi do novih in presenetljivih odkritij.
Iz tega razloga utemeljena teorija priporoča, da se med raziskovanjem več-
krat sprašujemo, kateri pojavi so osrednji, in oblikujemo ustrezne teoretske
opombe (»memo« zapise) (Böhm, 2004).
Selektivno kodiranje je precej podobno osnemu, le da se izvaja na abstrak-
tnejši ravni. Kategorije so teoretično integrirane v dosledno vseobsegajočo
teorijo,¹³ saj so podvržene jedrni kategoriji, ki je povezana z vsemi drugimi
kategorijami, ki so bile vzpostavljene med osnim kodiranjem. Selektivno ko-
diranjeje takopostopekizbirejedrnekategorije innjene povezave zdrugimi
kategorijami osnega kodiranja. Odnose med kategorijami je treba potrditi,
nekatere kategorije pa lahko potrebujejo dodatno dopolnitev in dodatno
obdelavo (Vollstedt in Rezat, 2019).
Če je na voljo več dobro obdelanih osnih kategorij, lahko domnevamo,
da je bil osrednji pojav zajet v bistvenih vidikih. V nasprotnem primeru se
je treba vrniti na zgodnejše oz. prejšnje stopnje raziskovalnega procesa.
V raziskovalni praksi obstajata dve možnosti (Böhm, 2004):

¹² Mesec (2013b) pravi, da lahko odnosno kodiranje obravnavamo kot del selektivnega kodiranja.
Pri odnosnem kodiranju se sprašujemo predvsem, v kakšnem odnosu je dana kategorija do
drugih kategorij in pojmov (kod).
¹³ V Slovarju slovenskega knjižnega jezika (Slovenska akademija znanosti in umetnosti in Znan-
stvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Inštitut za slovenski jezik
1991) je teorija opredeljena kot logično povezane trditve, domneve, ki kaj znanstveno določajo
ali razlagajo (npr. teorija osebnosti), pa tudi kot veda o splošnih, bistvenih pojmih, oblikah kake
dejavnosti (npr. likovna teorija). V kvalitativnem raziskovanju pa s pojmom teorija mislimo nove
ugotovitve oz. če smo odkrili kako pravilnost, obrazec, pojem ipd. (Mesec, 1998).

62