Page 64 - Kvalitativno pedagoško raziskovanje: od obdelave podatkov do predstavitve ugotovitev

Nekatere vrste raziskav v kvalitativnem raziskovanju

Niso le v pomoč za oblikovanje jedrne kategorije, ampak tudi za razvršča-
nje ključnih kategorij v časovno ali vzorčno-posledično zaporedje. Odnose
in povezave med kategorijami ter jedrno kategorijo navadno prikažemo s
puščicami (Mesec, 1998).
Glaser (1992, v Charmaz, 2006) trdi, da postopki Juliet Corbin in Straussa
podatke ter analizo vodijo v vnaprej določene kategorije in tako nasprotujejo
temeljnim načelom utemeljene teorije. Kot navaja Creswell (2009), odprto
kodiranje vključuje izluščenje kod in kategorij iz podatkov, osno kodiranje
sloni na izbiri ene od kategorij in njenem pozicioniranju znotraj teoretičnega
modela, pri selektivnem kodiranju pa razlaga zgodbe sledi iz medsebojne
povezanosti teh kategorij.
Pri Juliet Corbin in Straussu se s teoretičnim modelom srečamo že pri dru-
gem koraku, pri osnem kodiranju, in ne šele v zaključku, kot je to značilno za
tretji in zadnji korak pri Glaserju (teoretično kodiranje). Henna A. Qureshi in
Züleyha Ünlü (2020) pravita, da osno kodiranje od raziskovalca zahteva, da
kontekstualno, interakcijsko, vzročno in posledično analizira odnose znotraj
podatkov; ta stopnja je po njunem mnenju glavna razlika med Glaserjevo ter
utemeljeno teorijo Juliet Corbin in Straussa. Kljub temu se pri branju raziskav
precej pogosto srečamo z uporabo različice utemeljene teorije, ki sta jo raz-
vila Juliet Corbin in Strauss (1990), in kot navaja tudi Kathy Charmaz (2006),
ima njuna različica pri uporabi utemeljene teorije pomembno vlogo po vsem
svetu, sploh pri podiplomskih študentih.
Izvedba postopka utemeljene teorije je večkrat, sploh za manj izkušene
raziskovalce, lažja, če uporabijo proces kodiranja Straussa in Juliet Corbin.
Njuno kodiranje raziskovalce bolj usmerja in je manj možnosti, da se »izgu-
bijo« v obilici podatkov. Določitev kategorij in podkategorij ter njihovih po-
vezav že v drugem koraku, torej pri osnem kodiranju, jim nudi večjo varnost,
zanesljivost, sistematičnost in strukturiranost. Struktura, ki sta jo razvila Ju-
liet Corbin in Strauss, je sistematičnejša, zato nam predstavlja boljše vodilo
(navidezno »rdečo nit«) za izvedbo kodiranja. Po drugi strani pa lahko s svojo
strukturiranostjo že v drugem koraku omeji raziskovalca pri določenih po-
datkih in lahko privede do tega, kar navaja Glaser (1992, v Charmaz, 2006),
namreč da se kategorije oblikujejo prehitro. Raziskovalec ima zato možnost
izbire, kateri način kvalitativne obdelave bo izbral.

Stopnje kodiranja po Kathy Charmaz
Kathy Charmaz (2006), kot smo omenili, kodiranje utemeljene teorije v glav-
nem predstavlja kot začetno in osredotočeno kodiranje. Pri opisovanju po-
stopka kodiranja pa kot zadnje kodiranje omenja teoretično.

64