Page 66 - Kvalitativno pedagoško raziskovanje: od obdelave podatkov do predstavitve ugotovitev

Nekatere vrste raziskav v kvalitativnem raziskovanju

utemeljene teorije. Četudi se morda zazdi, da je nepotrebno ali nesmiselno,
ker vsaka vrstica nima dokončane povedi in ni nujno, da ima relevantne po-
datke za raziskavo, se ta način kodiranja vseeno izkazuje kot zelo uporaben.
Veliko idej se nam porodi, ko na tak način obdelamo besedilo in smo jih s
splošnim tematskim branjem spregledali (Charmaz, 2006).
Posamezna vrstica besedila nam večinoma ne predstavlja primerne, ne-
razdeljene enote ali celote za kakovostno analizo. Pri izvedbi vrstičnega ko-
diranja moramo biti zato pozorni, da smo osredotočeni tudi na nadaljevanje
vsebine povedi, ki bo analizirana v naslednji vrstici (Chenail, 2012).

Kodiranje dogodkov. Kar veliko raziskovalcev se odloči tudi za kodiranje do-
godkov ali pripetljajev (angl. coding incident-to-incident). Ta način kodiranja
ponuja širši vpogled in boljše razumevanje besedila oz. sporočil v njem. Kodi-
ranje dogodkov v glavnem vključuje presojanje dogodkov, ki jih zasledimo v
zbranem gradivu. Kodiranje dogodkov in njihova presoja nam pomagata pri
prepoznavanju lastnosti našega nastajajočega koncepta.
Kodiranje dogodkov je primerno, ko smo podatke pridobili na osnovi opa-
zovanja. Zapisi podatkov namreč že v osnovi vključujejo dogodke ter njihove
krajše zapise. Zato vrstično kodiranje ni tako uporabno. Kot navaja Kathy
Charmaz (2006): če želimo pridobiti analitični vpogled na podlagi opazovanj
rutinskih dejanj v običajnih okoljih, najprej soočamo in kodiramo podobne
dogodke. Šele nato lahko določimo vzorce in pomembne procese. Kasneje
nam bo presoja različnih dogodkov lahko dala dodatne vpoglede v preuče-
vano stvarnost.
Omenili smo nekaj načinov kodiranja, ki jih lahko uporabimo pri začetnem
kodiranju po Kathy Charmaz (2006). Izvedba začetnega kodiranja, ki vklju-
čuje navedene načine (živo kodiranje, besedno kodiranje, vrstično kodiranje
in kodiranje dogodkov), nas vodi k ustrezni nadaljnji analizi utemeljene teo-
rije. Pomembno je, da oblikujemo kode, ki jih lahko razvijemo oz. povežemo
vkategorije,ki bodo resnično predstavileizkušnje,dogodke,mnenja,odnose
in interakcije med udeleženci raziskave.
Osredotočeno kodiranje. Začetnemu kodiranju sledi osredotočeno kodiranje.
Med le-tem izbiramo in določamo, katere začetne kode so najustreznejše, in
jih primerjamo z ostalimi podatki, ki so del analize. Kode na tej stopnji analize
utemeljeneteorijeso selektivnein usmerjeneterboljkonceptualnevprimer-
javi s kodami, ki smo jih oblikovali v začetnem kodiranju (Glaser, 1978).
Osredotočeno kodiranje lahko začnemo, ko imamo oblikovane močne
analitične usmeritve začetnega kodiranja. Med celotnim procesom primer-
jamo podatke s podatki, nato pa podatke s kodami. Osredotočeno kodiranje

66