Page 65 - Kvalitativno pedagoško raziskovanje: od obdelave podatkov do predstavitve ugotovitev

Utemeljena teorija

Začetno kodiranje
Začetno kodiranje vključuje natančno branje podatkov: natančno preuču-
jemo besede, vrstice in izseke. Med njim je cilj ostati odprt za vse možne
usmeritve, ki jih kažejo naši že prebrani podatki. Kot pravi Kathy Charmaz
(2006), so začetne kode začasne, primerjalne in temeljijo na podatkih. Za-
časne so, ker želimo ostati odprti za druge analitične možnosti in ustvariti
kode, ki najbolje odražajo naše podatke, ter postopoma zapisujemo kode,
za katere menimo, da najbolje zrcalijo naše podatke. Začetno kodiranje nas
lahko spodbudi, da vidimo področja, na katerih nam primanjkuje potrebnih
podatkov. Zavedanje, da imajo naši podatki vrzeli, je del analitičnega pro-
cesa. Lahko bi rekli, da je neizogiben pojav. Navsezadnje je »odkritje« zakri-
tih pomenov ali pojavov, ki jih preučujemo, in iskanje teh odkritij za izpeljavo
analize tisto, o čemer govori utemeljena teorija. Zato nam hkratno zbiranje
in analiza podatkov pomagata prodirati globlje v raziskovalni problem. Kode
so začasne tudi v smislu, da jih lahko preoblikujemo in bolj prilegamo podat-
kom (Charmaz, 2006).
V nadaljevanju predstavljamo in opisujemo različne načine kodiranja, ki jih
vključuje začetno kodiranje.

Živokodiranje. Občasno med kodiranjem kot kodo sprejmemo tudi pripoved
ali izraz udeleženca raziskave. Ta način kodiranja je lahko še posebej v po-
moč, ko raziskovalci sodelujejo z udeleženci iz določene kulture, da bi pou-
darili, kako slednji v svojih interakcijah uporabljajo posebne besede ali bese-
dne zveze, ki jih pri uporabi drugih oblik kodiranja ne bi razumeli (Manning,
2017). V tuji literaturi uporabljajo izraz in vivo code, kar bi pomenilo dobese-
dna uporaba kode, ki je povzeta iz gradiva. Vogrinc (2004) ta način kodiranja
imenuje »neposredno kodiranje«. Mi smo se odločili za uporabo izraza »živo
kodiranje«, da bi poudarili avtentičnost kode. Z izvedbo »živega kodiranja«
se oblikujejo »žive kode«.
Besedno kodiranje. Manj pogosto se odločimo za besedno kodiranje (angl.
word-by-word coding). Pri le-tem kodiramo oz. iščemo pomen in analiziramo
vsako besedo ali besedno zvezo posebej. Ta način je primeren pri analizi
internetnih podatkov. Ker je manj besedilnega gradiva, smo pozornejši na
strukturo in tok besed ter na to, kako oboje vpliva na pomen slednjih (Char-
maz, 2006). Ko iščemo simbole in skrita sporočila, bi se lahko navezali tudi na
semiotiko.
Vrstičnokodiranje. Priizvedbikodiranjaselahkoodločimotudizavrstičnoko-
diranje (angl. line-by-line coding) – v tem primeru koda povzema vrstico be-
sedila. Vrstično kodiranje povzema veliko raziskovalcev, ki začnejo z analizo

65