Page 69 - Kvalitativno pedagoško raziskovanje: od obdelave podatkov do predstavitve ugotovitev
P. 69
Skupni sestavni elementi vseh gradnikov utemeljene teorije
Glaser in Holton (2004) menita, da so »memo« zapisi teoretične opombe o
podatkih in konceptualnih povezavah med kategorijami. Pisanje teoretičnih
zapiskov je ključen korak v procesu generiranja teorije. Če raziskovalec pre-
skoči ta korak tako, da gre neposredno k razvrščanju ali pisanju po kodiranju,
ne izvaja utemeljene teorije.
Tudi pri »memo« zapisih se mnenje med Glaserjem in Juliet Corbin ter
Straussom nekoliko razlikuje. Glaser »memo« zapisom pušča prosto pot in
ne podpira njihove klasifikacije. Meni, da se enostavno oblikujejo v določe-
nem trenutku in pripomorejo k oblikovanju nastajajoče teorije (Montgomery
in Bailey, 2007). Juliet Corbin in Strauss (1990) pa menita, da »memo« zapisi
predstavljajo pomemben sistem, mimo katerega ne moremo, če želimo ka-
kovostno izvedbo analize. »Memo« zapis ni le ideja, ampak sodeluje v pro-
cesu raziskovanja pri oblikovanju in reviziji teorije. Ti zapisi morajo biti pri-
sotni od začetka kodiranja pa vse tja do konca raziskave. Avtorja (1990) tako
»memo« zapise razlikujeta po obliki in dolžini glede na stopnjo raziskoval-
nega projekta ter vrsto kodiranja, ki se izvaja. S tem ko teorija postaja vse
bolj razdelana in integrirana, tudi »memo« zapisi postajajo bolj dodelani. Po-
dobno kot Glaser menita, da če raziskovalec izpusti zapisovanje in se s kodi-
ranja preseli na pisanje poročila, se veliko konceptualnih podrobnosti izgubi
ali ostane nerazvitih. Rezultat bo, kot navajata, manj kakovostno izpeljana
analiza.
Kot poudarja tudi Böhm (2004), teoretični »memo« zapisi temeljijo na ši-
rokih medsebojnih povezavah, ki jih postopoma razkriva raziskovalec. Pisa-
nje teoretičnih memov od raziskovalcev zahteva, da se distancirajo od po-
datkov, prav tako pa jim pomaga, da presežejo zgolj opisno delo. Med samo
analizo lahko zapiski postanejo izhodišča za oblikovanje končnega poročila.
Podobno kot pri beležkah obstaja stalen proces pisanja in popravljanja (teo-
retično razvrščanje).
Hkrati izpostavljamo še razliko med beležko in »memo« zapisom. Prva
predstavlja osnovo za nastanek drugega. »Memo« zapispaima ključnovlogo
pri razvoju teorije. Z njim raziskovalec odkriva nevidne povezave med ko-
dami in kategorijami. Beležke igrajo pomembno vlogo pri prikazovanju raz-
iskovalnega področja, medtem ko »memo« zapisi abstrahirajo pomen iz po-
lja, kjer so bili podatki zbrani (Montgomery in Bailey, 2007). Če ponazorimo:
beležka je npr. zapis, ki ga opravimo takoj ali med opravljenim intervjujem,
opazovanjem ipd., da zapišemo še posebnosti, ki smo opazili in niso bile
povedane. Je npr. zapis kraja, časa in posebnosti poteka intervjuja. »Memo«
zapis bi v tem primeru nastal kot neka naša ideja, ki smo jo razvili ob branju
transkripcije ali beležke opravljenega intervjuja, ali ob branju zapisa opazo-
69