Page 70 - Kvalitativno pedagoško raziskovanje: od obdelave podatkov do predstavitve ugotovitev

Nekatere vrste raziskav v kvalitativnem raziskovanju

vanega pojava, ali drugega načina, ali pripomočka zbiranja podatkov in se
usmerja predvsem v vsebino podatkov.

Teoretični izbor, teoretična nasičenost in teoretična občutljivost
Pomemben del utemeljene teorije sta tudi teoretični izbor in teoretična na-
sičenost ali teoretična saturacija. Dodajamo pa tudi teoretično občutljivost.

Teoretični izbor
Teoretični izbor pomeni, da raziskovalec sproti, med analiziranjem podatkov
ugotavlja, katere podatke mora še dodatno pridobiti, da bo lahko dopolnil,
natančno oblikoval in definiral svoje ugotovitve (Vogrinc, 2008).

Teoretična nasičenost
Teoretična nasičenost je za raziskovalca pomembna stopnja, saj mora znati
presoditi, ali je dovolj zbranega gradiva oz. ali je dovolj oblikovanih in v za-
dostni meri preverjenih ter ustreznih kod in kategorij. Teoretično nasičenost
lahko uporabimo tudi pri soočanju z novimi kategorijami. Pri izvedbi kodi-
ranja gradiva se nam nove kategorije lahko pojavijo šele po velikem številu
strani kodiranja. Na tej točki se marsikateri raziskovalec vpraša, ali naj se vrne
na začetek in ponovno kodira vse predhodno kodirane strani besedila ali naj
nadaljuje s kodiranjem. Glaser in Strauss (1967) predlagata, da naj razisko-
valec med postopkom kodiranja oblikuje novo kategorijo, kjer se pojavi, in
naj nadaljuje nekaj sto strani kodiranja ali dokler niso kodirani preostali (ali
dodatno zbrani) podatki, da vidi, ali je nova kategorija postala teoretično na-
sičena. Teoretična nasičenost nakazuje, da bo tisto, kar je bilo spregledano,
verjetno le malo vplivalo na spreminjanje teorije. V primeru, da se kategorija
ne nasiči, pa se mora raziskovalec vrniti na začetek in jo poskusiti nasičiti, če
je kategorija osrednjega pomena za končno teorijo.
Rezultati utemeljene teorije so za objavo primerni šele, ko je dosežena te-
oretična nasičenost. Takrat novo zbiranje podatkov (označeno s teoretičnim
izborom) ne vodi do novih ugotovitev in sprememb teorije, saj shema kate-
gorij ter njihove lastnosti in razmerja oz. odnosi ustrezajo novim podatkom
brez nadaljnjih sprememb (Taber, 2013).
Omenimonaj,daraziskovalcipogostonaredijonapakoalidajepomanjklji-
vost njihove obdelave v tem, da želijo nasičiti svoja spoznanja in ugotovitve
le z udeleženci raziskave, npr. da opravijo večkratne intervjuje z istimi ude-
leženci. Bolje je nasičiti kategorije tako, da v raziskavo vključimo nove ude-
ležence, dokler ni nabor podatkov popoln, kar se kaže v tem, da se podatki
začno ponavljati. Vrnitev k intervjuju z istimi udeleženci drugič ali tretjič je

70