Page 73 - Kvalitativno pedagoško raziskovanje: od obdelave podatkov do predstavitve ugotovitev

3

Oblikovanje ugotovitev in poročila

Mesec je zapisal (1998, str. 182), da ni treba, da bi bila teorija zapleten sistem
razlag in pojasnitev, ker smo lahko zadovoljni, če odkrijemo kako pravilnost,
obrazec, pojem ali kaj drugega. Zanimiva pa je tudi njegova misel: »Bolj kot
univerzalne teorije potrebujemo konsenzualno vezane teorije, ki so dobre za
vsakdanjo rabo, čeprav sta njihova trajnost in doseg skromna« (str. 182).
Omenili smo že, da je po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (Slovenska
akademija znanosti in umetnosti in Znanstvenoraziskovalni center Sloven-
ske akademije znanosti in umetnosti, Inštitut za slovenski jezik, 1991) teorija
opredeljena kot skupek logično povezanih trditev, ki kaj znanstveno določa
in razlaga, pa tudi nauk o splošnih, bistvenih pojmih ali oblikah kakšne de-
javnosti. Teorija, katere rezultat je kvalitativno raziskovanje, pa ni teorija, ki
jo lahko posplošimo, toda tudi pri kvalitativni raziskavi odkrijemo nekaj no-
vega, nepričakovanega in to tudi predstavimo ter izpostavimo.
Navajamo pa tudi misel Ambroža in Lee-Marije Colarič-Jakše (2015, str. 63),
ki sta o teoriji zapisala:

Pogosto se v zvezi s teorijo pojavlja lažno protislovje med teoretičnim
in praktičnim. Teoretično in praktično nista protislovji, ampak nujna
elementa, s katerima preverjamo veljavnost teorije. Dobra teorija je ve-
ljavna, če je dobro podprta z empiričnimi argumenti. Vsako teorijo je
mogoče potrditi, dopolniti ali jo ovreči. Pomembno je, da raziskovalec
ne razume teorije kot resnico. Izziv raziskovalca je, da zgradi boljšo te-
orijo, ki bo bolj zadovoljivo pojasnila in razložila določen pojav.

Za utemeljitev teorije, tj. za to, da je veljavna in verodostojna, pa so po-
trebni tudi opisi, dobesedne navedbe, npr. iz beležk, intervjujev ipd., razla-
galni komentarji, povzetki rezultatov ipd. Kot je zapisal že De Bono (2018),
smo z razčlembo ali analizo postali obsedeni ter analizi posvečamo veliko
preveč časa, snovanju pa veliko premalo. Zato naj bi tudi oblikovanju ugo-
tovitev (teoriji) ali novim ugotovitvam namenili vsaj toliko časa, kot smo ga
kvalitativni obdelavi podatkov. Menimo tudi, da je to snovanje najustvarjal-
nejši del kvalitativne raziskave, saj naj bi prišli do novih ugotovitev, ki jih prej
nismo vedeli, zaznali ali jih nismo želeli poznati ipd.
Kot navaja tudi Carla Willig (2017, str. 276), je interpretacija ali razlaga »srce

73