Page 72 - Kvalitativno pedagoško raziskovanje: od obdelave podatkov do predstavitve ugotovitev

Nekatere vrste raziskav v kvalitativnem raziskovanju

pomemben že od samega začetka, saj omogoča primerjavo in teoretično ob-
čutljivost, medtem ko Glaser (1978) trdi, da pregleda literature ni treba izva-
jati, saj teoretično občutljivost povezuje z odprtostjo in branjem zbranih po-
datkov, ki naj bo brez vnaprejšnjih predpostavk.
Teoretično občutljivost lahko povečamo z »memo« zapisi, to je z beleže-
njem misli, občutkov, odločitev, idej, procesov in analitičnih vpogledov, ki
se pojavijo med zbiranjem podatkov, kodiranjem, procesom analize in med
samim zapisovanjem. Ko razvijamo teoretično občutljivost, postajamo bolje
pripravljeni za odgovor na vprašanje: »Kaj se dogaja s podatki?« (Grant, 2019).
Kordešidr.(2012) so navedli,dapri utemeljeni teoriji opažajo problem»pra-
zne« analize. Izpostavljajo namreč, da rezultati natančnega kodiranja večkrat
ne pokažejo novih ugotovitev in izboljšanja razumevanja problema. Kodira-
nje besedila je pogosto izvedeno le zaradi vtisa znanstvenosti, ki jo želimo
pokazati, rezultati pa se dostikrat pojavijo kot pričakovani in ne prinašajo no-
vih ugotovitev – to pa ni namen kvalitativne raziskave, ki bi morala vedno
postreči z novimi ugotovitvami, ne pa prinašati potrjenih in uveljavljenih, saj
se tudi okolje in čas spreminjata ter nista vedno enaka.

Sklepne misli o utemeljeni teoriji
Böhm (2004) meni, da utemeljena teorija ni primerna za začetnike, predvsem
zaradi teoretične nasičenosti, ki jo je treba doseči. Dodaja, da sta s tega vi-
dika pri utemeljeni teoriji pomembna timsko delo in raziskovalni nadzor, da
so lahko doseženi vsi elementi te teorije. Kathy Charmaz (2006) omenja pri-
lagojeno obliko. Izpostavi, da je utemeljena teorija lahko tudi le dopolnitev
drugim pristopom analiziranja v kvalitativnem raziskovanju in da ni obliko-
vana kot njihovo nasprotje. Avtorica opaža, da več raziskovalcev v svojih raz-
iskavah izvaja izvrstne kvalitativne analize, ki so le delno izvedene po načelih
utemeljene teorije ali pa sploh ne.
Zaključujemo, da ni nujno, da je dobro izvedena kvalitativna raziskava ti-
sta, ki temelji na analizi, ki jo predstavlja utemeljena teorija. Koristno je, da
poznamo različne načine in možnosti analiziranja kvalitativnega gradiva ter
smo zmožni presoditi, kateri način obdelave je za določeno gradivo in okoli-
ščine raziskovalca najprimernejši. Možna je tudi kombinacija različnih kvali-
tativnih analiz, če menimo, da je za podatke tak način najprimernejši. Uteme-
ljena teorija je dober način analiziranja gradiva za tiste raziskovalce, ki si že-
lijo sistematičnosti in postopnosti, saj jim pri obdelavi podatkov predstavlja
varnost in gotovost. Ne glede na izbrano vrsto analize si lahko pri obdelavi
zbranega kvalitativnega gradiva pomagamo tudi z računalniškimi programi
za kvalitativno obdelavo podatkov.

72