Page 79 - Kvalitativno pedagoško raziskovanje: od obdelave podatkov do predstavitve ugotovitev

4

Predstavitev kvalitativne raziskave

Kvalitativno raziskavo lahko predstavimo: pisno, kot neko strukturirano be-
sedilo, kar smo že omenili v poglavju z naslovom »Oblikovanje ugotovitev
in poročila«, ustno ali govorno¹ in/ali na plakatu (posterju). Pojavljajo se tudi
druge oblike predstavitev, ki jih bomo tudi omenili. Poleg posamične pred-
stavitve, npr. samo govorno, pisno ali na plakatu, so možne tudi različne kom-
binacije, med katerimi izstopajo pisna in govorna predstavitev ali pa predsta-
vitev na plakatu ter hkrati govorna predstavitev (slika 4.1).
Predstavljamo in analiziramo posamezne predstavitve, o katerih smo že
govorili (npr. Cencič, 2002; 2009), a v tem besedilu se usmerjamo samo v vse-
bino, ne pa v tehnične napotke, saj jih ima oblikovane vsaka ustanova in se
med seboj nekoliko razlikujejo.

Govorna predstavitev
Kar smo navedli pri pisnem poročilu, naj bi strnjeno povzeli pri govorni pred-
stavitvi, ki predstavlja nek formalni govor (Herman in Pavliha, 2020). Ker pa je
govorna predstavitev kratka, od 5 do 15 ali 20 minut oz. 30 ali 45 do 90 minut,
moramoresstrnitivsebinoteoretičnegainempiričnegadelaraziskave.² Kljub
podobnosti oz. skladnosti pisanja in govora, posebej če le-ta dopolnjuje ali
na kratko predstavi zapisano besedilo, naj bi bila govorna predstavitev »lah-
kotnejša in zračnejša« (Herman in Pavliha, 2020, str. 95), kar pa ne pomeni, da

¹ Hladnik (2002) uporablja pojmovno zvezo »javna predstavitev«, ki naj se ji doda še, kaj se pred-
stavlja, npr. javna predstavitev referata, disertacije ipd.
² Lahko bi uporabili metaforo cedila, ko presejemo nepomembne informacije in nam ostanejo le
resnajpomembnejše,posebejče imamozapredstavitevle minimalnihpet minut časa,karpase
na srečo redko zgodi. Zanimiva je tudi misel oz. odgovor, ki ga nekateri pripisujejo angleškemu
državniku in politiku Anthonyju Ednu (1897–1977), drugi pa prav tako angleškemu državniku in
politiku Winstonu Churchillu (1874–1965), na vprašanje, kakšen naj bi bil dober govor. Odgovor
je bil, da mora imeti govor zelo dober začetek in učinkovit konec, najvažnejše pa je, da sta zače-
tek in konec blizu skupaj. Dodajamo pa še anekdoto, ki pravi, da so odposlanci grškega mesta
Tebe želeli v špartanski skupščini narediti dober vtis. Niso pa računali, da so Špartanci navajeni
kratkega in jedrnatega govora, zato so jim po koncu govora Špartanci rekli, da so začetek po-
zabili, ker je bil govor predolg, konca pa da niso razumeli, ker so pozabili začetek (Makarovič,
1984). Kot opažamo, pa posamezniki raje podaljšajo govor, kot da bi ga skrajšali ali upoštevali
omejitev časa.

79