Page 83 - Kvalitativno pedagoško raziskovanje: od obdelave podatkov do predstavitve ugotovitev

Govorna predstavitev

(Zidar Gale, 2007) vizualna sporočila, avditivna sporočila in kinestetična spo-
ročila. Drugi (npr. Herman in Pavliha (2020)) pa navajajo, da so elementi ne-
verbalne komunikacije mimika, gestikulacija, drža, stoja, proksemika (giba-
nje in položaj govorca v prostoru, hoja, sedenje), pripomočki, ponazorila,
osebna urejenost in okolje (za slednje raje uporabljamo pojem prostor).
Kretnje naj bodo naravne in v skladu z idejo, ki jo morajo podčrtovati; pri-
poročajo »zaokrožene kretnje« ali mehke poteze, saj z njimi izražamo prija-
znost, kažejo pa tudi naš značaj (Casson, 2007, str. 38).
Vizualna sporočila naj bi vključevala glavo, kretnje in držo telesa (Zidar
Gale, 2007). Drugi (npr. Herman in Pavliha, 2020) uporabljajo pojem mimika
in v tem okviru tudi izpostavljajo obraz, ki da je »zrcalo duše« (str. 47) in izraža
tudi naše razpoloženje ter stanje. Bogdana Herman in Pavliha izpostavljata
tudi oči in pogled. Zapisala sta (str. 48):

Naš pogled je močno komunikacijsko orodje, saj poleg znanja izdaja
tudinašeneznanje,poleggotovostitudinegotovost,polegresnicetudi
laž. [...] Mimika je nekakšen zemljevid našega razpoloženja in notranje
trdnosti. Ni je mogoče povsem obvladati, saj se občutki in čustva v nas
nenehno spreminjajo, fiziologija pa temu seveda sledi. Je pa res, da se
obvladovanje mimike začne tisti hip, ko se je začnemo zavedati.

Prikretnjah ali gestikiso najpomembnejše rokein to, kajznjimipočnemo
(Herman in Pavliha, 2020), pa tudi drža, stoja in gibanje po prostoru. Če gi-
banje nevsiljivo vključimo, »bomo še toliko bolj poudarili želena sporočila«
(str. 52). Bogdana Herman in Pavliha (2020) poudarjata spontano premikanje,
razen če nismo vezani na govorniški pult, ko je večji poudarek na verbalni ko-
munikaciji. Pravita tudi, da je telesna drža med predstavitvijo lahko prednost,
priložnost, ovira ali nevarnost, ter dodajata, da ko smo v dvomu, raje stojmo,
kot sedimo, in se naravno gibamo, če pa smo prisiljeni (ob)stati, pa naj bo ena
noga pred drugo; dodajata, da je koristno prisluhniti tako razumu kot srcu in
da bodimo taki, kot smo. Dodajamo, da bodimo avtentični.
Avditivna sporočila naj bi zajemala: hitrost govora, poudarke, barvo glasu,
spremembe jakosti govora in izgovarjavo (Zidar Gale, 2007). Kinestetična
sporočila¹¹ pa se po Tatjani Zidar Gale (2007) nanašajo na to, da je treba

¹¹ Za predstavitev kinestetičnih sporočil je Tatjana Zidar Gale (2007, str. 211) navedla misel krščan-
skega teologa iz 4. stoletja, sv. Avguština, ki je rekel: »Če hočete ogenj zanetiti v drugih, mora
najprej goreti v vas samih.« Podobno sta zapisala tudi Bogdana Herman in Pavliha (2020): dober
ali najboljši govorec ni tisti, ki dobro govori, ampak tisti, ki tako, kot govori, tudi misli in ki svoje
zamisli udejanja.

83