Page 81 - Kvalitativno pedagoško raziskovanje: od obdelave podatkov do predstavitve ugotovitev

Govorna predstavitev

3. Ugotovitve
in razlaga

2. Predstavitev
raziskave in opis 4. Sklep
metodologije
Slika 4.2
Zgradba govorne
1. Uvod in
predstavitve
predstavljena 5. Razprava
(prirejeno po Zidar Gale izhodišča
(2007, str. 34))
morefleksijo in s svojega vidika analiziramo, kaj nam je po našem mnenju
dobro uspelo, kje pa menimo, da nismo bili uspešni.
Pri pripravi na govorno predstavitev nam je lahko v pomoč struktura pri-
pravegovora, ki smojozakvalitativnoraziskavo priredilipoTatjani ZidarGale
(2007)⁶ (slika 4.2).
Ker naj ima vsak govor višek (Casson, 2007), smo za vrh izbrali ugotovitve.
Menimo, da jim navadno namenimo največ časa. Uvod lahko vključuje sta-
vek, s katerim želimo vzbuditi pozornost, lahko z njim predstavimo namen,
glavno misel ali pa deluje kot usmeritev v vsebino ali glavne oporne točke
(Vodopivec in Vodopivec, 2004). Sklep je lahko tudi le ena sklepna misel,
lahko pa tudi ponovitev namena in glavnega sporočila ali predlogi (Vodo-
pivec in Vodopivec 2004). Lahko vključuje tudi citat (Casson, 2007), čeprav je
treba biti pozoren, da je le-ta v povezavi z vsebino.
Pripripravirazmišljamo tudi ovključitvi čim večvizualnegagradiva.Rene
Descartes⁷ (v Devetak, 2005) je baje rekel, da imata domišljija in vizualizacija,
še posebej pa uporaba različnih diagramov, pomembno vlogo pri znanstve-
nem raziskovanju. Pred izvedbo je koristno tudi pogledati prostor, se poza-
nimati o občinstvu ali poslušalcih, času, ki ga imamo za predstavitev, o mo-
žnih vprašanjih ipd. ter, kot predlagajo, priti vsaj deset minut prej, da se lahko
ustrezno pripravimo.

Izvedba
Pri govorni predstavitvi bi lahko uporabili pojem zavestno komuniciranje,
ki ga uporabljata Bogdana Herman in Pavliha (2020), čeprav ga povezujeta

⁶ Tatjana Zidar Gale(2007)govori o zgradbigovorainoprezentaciji, kinaj vključuje: 1. uvod, 2.
stanje, 3. cilje, 4. rešitve in 5. zaključek.
⁷ Rene Descartes (1596–1650) je bil francoski filozof in matematik. Njegova najbolj znana misel je
Cogito, ergo sum (»Mislim, torej sem«).

81