Page 80 - Kvalitativno pedagoško raziskovanje: od obdelave podatkov do predstavitve ugotovitev

Predstavitev kvalitativne raziskave

Pisna Govorna Plakat
Slika 4.1
Najpogostejši načini
predstavitve procesa
Kombinacija
in rezultatov raziskave

ni strokovna, oz. znanstvena, če je tako besedilo.³ Prednost govorne predsta-
vitve pa je tudi v prilagajanju glede na občinstvo ali na poslušalce.⁴
Pri govoru pa imamo še eno možnost ali še enega aduta, in to je, da ne le
verbalno, govorno sporočamo ali komuniciramo, ampak vključimo tudi ne-
verbalno komuniciranje, ki pa mora biti tudi usklajeno ali skladno z bese-
dno komunikacijo oz. le-to podpirati. Govorno predstavitev predstavljamo
razčlenjenonaklasičnotrodelnostrukturo, kivključuje:pripravo, izvedbo in
razpravo.

Priprava na govorno predstavitev
Za uvod v podpoglavje si sposodimo misel, da se na vsako predstavitev pri-
pravljamo vse življenje (Herman in Pavliha, 2020). Drugi (npr. Casson (2007))
pa poudarjajo, da naj nikoli ne govorimo brez priprave.⁵
Pri pisnem sporočanju smo omenili ustrezen jezik, na katerega moramo
biti pozorni tudi pri govoru, saj, kot pravita Bogdana Herman in Pavliha
(2020), slovnične napake v govoru stil grobo prizadenejo.
Govorno predstavitev, ki menimo, da temelji tako na retoriki kot na komu-
nikacijski teoriji, ali če povzamemo Tatjano Zidar Gale (2007), gre pri reto-
riki bolj za prepričevanje, bolj za enosmerno komunikacijo, pri komunikaciji
pa za sodelovanje, kar pomeni, da je poudarek na dvosmerni komunikaciji,
lahko razdelimo na različne dele. Pogosto predstavljajo klasično ali osnov-
nošolsko tridelno strukturo: uvod, jedro in zaključek, ki naj bi jih povezovala
neka »rdeča nit« (Herman in Pavliha, 2020, str. 40). Uporabimo lahko tudi šti-
ridelno strukturo, ki vključuje pripravo,izpeljavo,razpravoinanalizo. Analizo
(evalvacijo ali refleksijo) včasih poda občinstvo, lahko pa sami naredimo sa-

³ Glede na predvideno dolžino naj govorna predstavitev le poudari glavne stvari, saj če bodo
poslušalci želeli še kaj izvedeti in če niso prej prebrali besedila, bodo vprašali ali pa bodo želeli
prebrati. Ali kot je slikovito zapisal Makarovič (1984, str. 146): »Mnogo bolje je, da žele poslušalci
obkoncutvojegareferatazvedetišekajveč–kotpadakonecradostnopozdravijokotodrešitev
od nekakšne more.«
⁴ Priporočamo, da pri govorjenju ne le kopiramo dele besedila, ampak poskušamo vsebino tudi
drugače predstaviti.
⁵ Povzemamo po Cassonu (2007), da če še tako dobro poznamo temo, si moramo vzeti vsaj toliko
časa, da si pripravimo vodilne misli.

80