Page 82 - Kvalitativno pedagoško raziskovanje: od obdelave podatkov do predstavitve ugotovitev

Predstavitev kvalitativne raziskave

tudi s pisnim sporočanjem. Če njuno opredelitev in uporabo pojma zave-
stna komunikacija (str. 104) prenesemo na govorno predstavitev, bi dejali,
da nam mora biti jasno, kaj, komu, kdaj, kje in zakaj želimo nekaj predsta-
viti, imamo pa tudi možnost, da opazujemo, kako se na našo predstavitev
odzivajo poslušalci.⁸ Dodajamo, da lahko tudi kaj spremenimo, dodamo (npr.
predvsemdrugačno predstavitevugotovitev) ali izpustimo manjpomembne
podatke.
Kot smo navedli, je pri predstavitvi poudarek na besedni in nebesedni ko-
munikaciji.⁹ Pri besedni komunikaciji je treba z uvodom pritegniti pozornost
poslušalcev in jih hkrati postaviti v središče pozornosti (Zidar Gale, 2007).¹⁰
Tatjana Zidar Gale dodaja, da je poslušalcem treba omeniti njihove koristi.
Dodali bi, da je bolje, če navedemo »koristi« spoznavanja procesa in rezulta-
tov raziskave, kar pomeni, da lahko že takoj navedeno npr. nov raziskovalni
pristop, pripomoček ali izpostavimo kakšne nove rezultate.
Klasično pravilo pravi, da je zaključek povzetek navedenega. Lahko pa se
usmerimo v prihodnost, v akcijo ali dejanje (Zidar Gale, 2007). Tatjana Zidar
Gale zato najava tri klasične zaključke: sklepni stavek, sklicevanje na avtori-
teto ali pa, kot pravi (str. 41), »si lahko pomagamo z univerzalijo in asociiranim
stanjem«, kar označuje usmerjanje v prihodnje dejanje ali akcijo. Predvsem
pa naj bi govorili z žarom (Casson, 2007) ali, kot pravijo, z navdušenjem. Cas-
son (2007, str. 87) je zapisal: »Če v sebi nimate ognja, če ste hladni in neobču-
tljivi, boste sicer znali pravilno, nikoli pa ne dobro govoriti.«

Neverbalna komunikacija
Dejalismo,dagovornapredstavitevvključujetakoretorikokotkomunikacijo,
prikaterinipomembnalegovorna aliverbalnakomunikacija, ampaktudine-
verbalna komunikacija. Pravijo (npr. Herman in Pavliha (2020)), da je never-
balna komunikacija obvezen del govora in da vključuje držo telesa, uporabo
rok, sporočanje z obrazom, očmi, usti, prikimavanje, odkimavanje ipd. ter da
najboprijaznaindostojnapatudidovolj, anepreenergična. Sestavljajojo

⁸ Hladnik (2002, str. 132) je med drugim zapisal: »Referent naj ima stalno v zavesti, da govori po-
slušalcem, ki so doma v stroki (ali naj bi to bili), le da niso seznanjeni z dotičnim predmetom
tako potanko kot on sam. Nastopajoči torej ne igra učitelja v srednji ali osnovni šoli, ampak
poroča o rezultatih svojega dela kompetentni publiki.«
⁹ Naj poudarimo, kar izpostavljajo tudi retoriki (npr. Casson, 2007), da kdor govor bere, ne govori,
in da je velika napaka, ki zanjo ni opravičila, da se govor bere. Dodajajo, da imajo poslušalci
prirojen odpor do napisanih govorov, pa če so še tako učeni in dosledno izpeljani.
¹⁰ Ker gre za predstavitev »resne teme«, za strokovni ali znanstveni prispevek k razvoju znanosti,
menimo, da za uvod razne šale niso najprimernejše, lahko pa vključimo zgodbe, lastne izkušnje,
ki so povezane s temo, metafore, statistične podatke ipd.

82