Page 85 - Kvalitativno pedagoško raziskovanje: od obdelave podatkov do predstavitve ugotovitev

Plakat

Razprava po govorni predstavitvi
Razprava navadno vključuje vprašanja poslušalcev in odgovore tistega/-ih,
ki predstavljajo raziskavo.¹⁴ Pri tem izpostavljajo aktivno poslušanje, ki lahko
vključuje refleksijo, parafraziranje ali pa strinjanje (Zidar Gale, 2007), lahko bi
dodali tudi nestrinjanje s poslušalci. Tatjana Zidar Gale (2007) našteva:

– refleksijo, ki vključuje skrajšano poslušalčevo ponovitev tistega, kar je
govorec povedal; bolj kot refleksija se nam zdi primeren pojem povze-
tek, ki ga je naredil poslušalec;
– parafraziranje, ki pomeni pomemben element uspešnega komunicira-
nja, pri katerem poslušalec s svojimi besedami povzame bistvo tistega,
kar je povedal govorec; v kolikor je povzetek napačen, govorec po-
novno pojasni povedano, poslušalec pa ponovno parafrazira, vse do-
tlej, ko se govorec strinja, da je bilo slišano sporočilo tisto, ki ga je želel
sporočiti (Termania, b.l.);
– strinjanje (sami dodajamo tudi nestrinjanje), ki ga pa moramo uteme-
ljiti.

Če se poslušalci ne vključijo v razpravo, lahko govornik sam postavi nekaj
ključnih vprašanj, ki naj bi jih razprava osvetlila. Pri tem so zapisali (npr. Maka-
rovič,1984,str.150),da»zahtevažegolavljudnost,dadašpri temposlušalcem
dovolj časa,« in dodajamo, da damo poslušalcem tudi prednost pri postavlja-
nju vprašanj.

Plakat
Plakat¹⁵ predstavlja statičen način prikazovanja raziskave. Podoben je pi-
snemu poročilu o raziskavi, le da je veliko krajši in s poudarkom na slikovnih
prikazih oz. na vidnem zaznavanju, medtem ko je besedila veliko manj oz.

¹⁴ Makarovič (1984, str. 151): »Če tvoj referat ni izzval prav nobene diskusije, pa je morda prav, če se
nekoliko zamisliš nad njim. Prav verjetno je, da nisi izbral teme, ki bi tvoje poslušalce resnično
zanimala, ali pa si povedal le splošno znane, neproblematične resnice, nisi načel nikakršnih no-
vih, perečih, žgočih problemov.«
¹⁵ Pogosto se uporablja na strokovnih in znanstvenih konferencah. Menijo (npr. Silobrčić (1989)),
da je eden od razlogov njegove uporabe na konferencah v tem, da čim več raziskovalcev uspe
predstaviti svoje raziskave, pa tudi v tem, da omogoča usmerjene in konkretne razprave po-
sameznika ali manjše skupine zainteresiranih raziskovalcev o raziskavi in njenih ugotovitvah.
Menimo pa, da je to primeren način predstavitve tudi za tiste raziskovalce, ki svoje raziskovalno
delo raje pisno in predvsem slikovno predstavijo; čeprav pri plakatih govorna predstavitev do-
polnjuje grafično, je govorna predstavitev bolj usmerjena v individualno razlago ali pojasnilo
ali govor v manjši skupini raziskovalcev, ki jih tema in raziskava zanimata.

85