Page 141 - Homo senescens II: izbrane teme
P. 141

Bralni pogovori s starejšimi kot oblika

                  učenja, pripovedovanja in povezovanja –
                  priložnost in izziv


                  Ana Vogrinčič Čepič
                  Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani
                  ana.vogrinciccepic@ff.uni-lj.si

                  Prispevek obravnava vlogo branja in knjig pri starejših, pri čemer se osredo-
                  toča predvsem na pomen pogovarjanja o branju kot možnem izhodišču za
                  narativno učenje in medsebojno povezovanje. Izhaja iz izsledkov avtoričinih
                  bralnih intervjujev s starejšimi in jih skuša osmisliti tako, da lahko koristijo pri
                  praktični izpeljavi bralnih druženj pa tudi izobraževalnih delavnic. V nadalje-
                  vanju predstavi ugotovitve informativne raziskave o delovanju bralnih skupin
                  po slovenskih domovih za starejše in ob upoštevanju domačih ter tujih do-
                  brih praks opiše nekaj konkretnih primerov skupinske bralne interakcije, zlasti
                  metodo t.i. »skupnega branja«. Sklepni del naslavlja izvedbene izzive takšnih
                  srečanj, zlasti kar se tiče vključevanja različnih profilov. Izkaže se namreč, da so
                  sodelujoči precej homogena skupina, ki jo povezujejo izobrazba, razredna pri-
                  padnost, finančno stanje pa tudi spol, in ti družbeni parametri so tudi tisti, ki
                  determinirajo načine preživljanja prostega časa ne glede na starost. Tudi zato
                  mora biti skrb za inkluzivno dobrobit starejših v resnici vedno skrb za blaginjo
                  vseh generacij.
                  Ključne besede: starejši, bralni pogovor, bralne skupine, narativno učenje, pro-
                  blem kontinuitete




             Uvod
             Moje zanimanje za raziskovanje starejših se je povsem spontano razvilo iz
             moje primarne teme preučevanja, ki zadeva branje oz. bralne prakse. Na po-
             govore o svojih bralnih navadah, ki sem jih organizirala v Vodnikovi domačiji,
             so namreč – sploh na začetku – vztrajno prihajali zgolj in samo starejši bralci,
             upokojenci oz. – kar je pomenljivo – upokojenke. Tako sem imela priložnost
             spoznati ne le moč knjig in branja v t.i. tretjem življenjskem obdobju, pač pa
             dobiti tudi vpogledvto,kako seposameznikovo branjeskozi časspreminjain
             kako veliko o nas povedo izbor čtiva ter način branja in govorjenja o prebra-
             nem. Refleksija o našem branju je tako izjemno bogat vir spoznanj in ponuja
             pravi poligon učenja. Vse to mi je ponudilo dobro izhodišče za premislek o
             možnih rabah branja v kontekstu starosti oz. staranja, in sicer tako na ravni


             Ličen, N.,M. MezgecinD.Lahe, ur.2023. Homo senescens II: izbrane teme. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
                    https://doi.org/10.26493/978-961-293-314-2.141-163
   136   137   138   139   140   141   142   143   144   145   146