Page 143 - Homo senescens II: izbrane teme
P. 143

Bralni pogovori s starejšimi kot oblika učenja, pripovedovanja in povezovanja


             oz. na njihovem Facebooku in poslano na listo prejemnikov. Izrecno je na-
             slavljalo bralce vseh vrst, mlade in stare, take, ki berejo ves čas ali pa samo
             občasno, pa še to, recimo, izključno stripe. Ampak moji prvi sogovorniki, pa
             tudi večina kasnejših, torej tisti, ki so se očitno počutili najbolj nagovorjeni, so
             bili vsi po vrsti zelo vnete starejše bralke klasičnih kodeksov. Od aprila do no-
             vembra 2018 so prihajale same gospe. Če se ne bi izrecno potrudila privabiti
             bolj raznolike publike, bi začetni vzorec verjetno vztrajal še dlje. Kljub temu
             je bilo od vsega skupaj 37 sogovornikov kar 33 žensk (in samo štirje moški), od
             tega tretjina – tj. 11 – starejših od 62 let.² Čeprav je bilo ta scenarij mogoče pri-
             čakovati – po raziskavah sodeč ženske pri nas in v tujini dokazano berejo več
             kot moški, poleg tega pa je delež bralcev (torej posebej bralk) najvišji prav
             v starostni skupini nad 65 let (gl. Rupar idr. (2019), Kovač idr. (2014) pa tudi
             spletno stran Statista³)⁴ –, me je intenzivnost te potrditve vsaj sprva vseeno
             presenetila.
               Devet od 11 gospa, katerih odgovori oz. pripovedi predstavljajo osnovo za
             moje izsledke, je bilo že upokojenih, dve pa sta imeli zaradi predčasne izgube
             dela formalno sicer še status brezposelnih oseb, vendar sta bili tik pred upo-
             kojitvijo in tudi po življenjskem slogu najbližje tej skupini. Kljub temu je bilo
             pet upokojenk mlajših od 65 let, kar jih strogo gledano sicer še ne umešča
             med starejše, jih pa vsekakor lahko utemeljeno uvrstimo v t.i. tretje življenj-
             sko obdobje, kot mehkeje in številčno nedefinirano imenujemo čas po ak-
             tivni zaposlitvi.
               Vrazumevanjustarosti pritrjujemrazmislekuantropologovPaulineGarvey
             in Daniela Millerja, ki ugotavljata (2021, 36–37), da po načelu kronološke sta-
             rosti ne moremo jasno določiti, kdaj je kdo že ali še ni star, saj se ljudje ve-
             činoma ne počutijo stare, dokler se ne soočijo z neko obliko lastne (telesne)
             šibkosti (angl. frailty). »Tradicionalno pojmovanje starosti je v zatonu, nado-
             mestila ga je šibkost« (str. 206). Ravno zato upokojitev predstavlja veliko izra-
             zitejši prehod (ali celo prelom) v novo vsakdanjost kot kakršna koli starostna
             številka, predvsem s tem, ko ponudi več časa v »samoupravljanje« (str. 31).

            ² Zakaj med starejše nisem uvrstila samo tistih nad 65 let, kot jih zavaja uradna statistika, poja-
             snjujem v nadaljevanju (gl. zavihek Število in sestava prebivalstva na strani SURS (Statistični
             urad Republike Slovenije, b.l.), ki navaja tri starostne skupine: od 0 do 14 let, od 15 do 64 let ter
             od 65 let dalje).
            ³ Na naslovu https://www.statista.com/search/?q=gender+reading&Search=&qKat=search
             &newSearch=true&p=1.
            ⁴Sodeč po raziskavi Knjiga in bralec VI je bilo leta 2019 med ženskami 79 in med moškimi 57,
             takih, ki berejo. Razmerje potrjuje tudi spolski razrez nebralcev (40 žensk proti 60 moških).
             Poleg tega je v starostni skupini nad 65 let takih, ki ne berejo, le slabih 25. Podobna so raz-
             merja tudi za pretekla leta (Rupar idr. 2019).


                                                                            143
   138   139   140   141   142   143   144   145   146   147   148