Page 142 - Homo senescens II: izbrane teme

Ana Vogrinčič Čepič

individualne kot kolektivne prakse. O dokazano pozitivnih učinkih branja na
mentalno kondicijo in psihofizično blagostanje starejših je bilo sicer napisa-
nega že precej (Bavishi, Slade in Levy 2016; Jacobs 2017; Oatley 2016; Wilson
idr. 2013),¹ sama pa bi rada osvetlila njegov potencial za povezovalno in sku-
pnostno doživetje, osebno opolnomočenje in učenje. Razmislek o branju bo
potekal skozi opis pogovorov v Vodnikovi domačiji, bralnih praks v domovih
starejših občanov in v navezavi na nastajajoči program t.i. Bralno-literarne
pogovarjalnice v sklopu Modre fakultete.

Bralni intervjuji
Od aprila 2018 do pomladi 2022 sem v okviru programa Vodnikove domačije
– hiše branja, pisanja in pripovedovanja izpeljala 37 polstrukturiranih indivi-
dualnih intervjujev na temo branja. Gre za obliko fenomenološkega razisko-
vanja z namenom preučiti subjektivne, »živete« izkušnje posameznih sogo-
vornikov, v tem primeru njihovih bralnih življenj, navad, doživetij in s knjigo
povezanih ritualov. Branje v pomenu osebne prakse je kot študijsko temo
v zadnjih desetletjih 20. stoletja »naplavila« zgodovina knjige, predvsem v
kombinaciji z antropologijo vsakdanjega življenja, dodatni interes zanjo pa
je vzbudila transformacija knjižnih nosilcev v zaslonske naprave. V tej luči so
t.i. bralni intervjuji ena od najustreznejših kvalitativnih raziskovalnih pristo-
pov. Z njimi sem želela »v živo« zbrati gradivo za analizo sodobnega branja
kot vedènja, ki ima – ob kognitivni – tudi svojo materialno, telesno in emoci-
onalno dimenzijo, je fizično umeščeno v čas in prostor ter se udejanja v ritua-
lih različnih stilov, ki se spreminjajo glede na življenjske okoliščine. Te seveda
pomembno vplivajo tudi na naše bralno doživljanje.
Pogovore, ki so se osredotočali na branje za užitek in prosti čas, sem vodila
približno enkrat ali dvakrat na mesec, izmenjaje v dopoldanskem in popol-
danskem terminu. Do pomladi 2020 so potekali v prostorih domačije, pravi-
loma v t.i. sobi za pisanje, in trajali od ene do dve uri, ob nastopu epidemije
pa smo se preselili na splet in se pogovarjali preko Zooma. Posnete intervjuje
sem transkribirala, osebne podatke (starost, izobrazba, poklic) pa anonimizi-
rala.
Vabilo za sodelovanje pri pogovorih je bilo sprva tedensko, kasneje pa vsaj
enkrat mesečno objavljeno v programskem novičniku Vodnikove domačije

¹ Raziskave poudarjajodobrodejne učinke branja (še posebejknjig),kot so:večjakognitivnakon-
dicija, manj stresa, krepitev spomina, kakovostnejši spanec, spretnejše socialne veščine, višja
inteligenca, večja empatija, boljše analitično razmišljanje, ostrejša koncentracija, daljše življe-
nje.

142