Page 147 - Homo senescens II: izbrane teme

Bralni pogovori s starejšimi kot oblika učenja, pripovedovanja in povezovanja

Učinek bralnih pogovorov in način dela
Helen Taylor po letih srečevanj z bralkami zapiše (2019, 231), da jo vedno
znova fascinira, kako lahko fikcija opolnomoči in osvobaja, kako odpre véde-
nje o nas samih in nam včasih celo pomaga redefinirati naša življenja, vlije
novo upanje ter samozavest. Tudi sama lahko rečem, da odzivi sogovornikov
med in po pogovoru pokažejo, da je refleksija o lastnem branju zanimiva iz-
kušnja – kot da bi se zagledali iz nekega drugega zornega kota in preučevali
skozi nova očala. Mnogi priznajo, da o marsičem, kar sem jih vprašala, še niso
razmišljali in da morda zato niti nimajo vseh odgovorov. Pogosto rečejo, da
bodo odslej pozornejši na svoje bralne navade, da bodo natančneje opazo-
vali svoje bralno vedenje pa tudi, da bodo poskusili brati kako drugače, da vi-
dijo, kakšen učinek ima to nanje. Pogovor jih, skratka, odpre za nekaj novega,
ponudi snov za premislek, food for thought (angl.). Lahko ima tudi učinek za-
peljevanja, ker preizpraša branje v njegovih številnih funkcijah in izvedbah
ter sogovornike zintirigra v lov za lastnim bralnim užitkom, v raziskovanje in
eksperimentiranje. Lahko pa predstavlja še veliko več.
Kosemspraševalaospreminjanjubralnihinteresovinbralnihvzorcevskozi
različna obdobja življenja, so (zlasti) moje starejše sogovornice svoje življenj-
ske poteke dosledno navezale na prebrane romane. Zdi se, da imajo bralni
pogovori za starejše prav zaradi panoramskega sprehoda skozi lastno bralno
zgodovino še prav poseben pomen, kar so mi praviloma povedali kar sami.
Knjige so delovale kot sprožilci pravcatih biografskih narativov, analiza la-
stnega bralnega vedenja pa kot spoznavanje še ene plasti lastne identitete.
Z vidika nekoga, ki je preživel vsaj dobrih šest desetletij in ima neizogibno
svojo zalogo življenjskih ter bralnih izkušenj, ponujajo vhod v bogate sve-
tove znanja, emocij in uvidov.
Ob povabilu k sodelovanju pri novonastajajoči Modri fakulteti UL za sta-
rejše alumne⁶ sem zato začela razmišljati, kako bi lahko vnovčila ta spozna-
nja in na osnovi naklonjenih odzivov svojih bralk zasnovala obliko skupin-
skega bralnega druženja, ki bi razvijala in nadgrajevala prav te pozitivne sen-
timente. Format skupine namreč odpre številne nove možnosti za potek po-
govora, omogoči vzpostavljanje novih stikov in (med)generacijsko mreženje,
sodeč po raziskavah pa slovenskim starejšim najbolj primanjkuje ravno med-
sebojnega druženja (Ramovš 2013, 146, 149). Od tod ideja za zasnovo pro-
grama »bralno-literarne pogovarjalnice« kot nekakšne razširitve individual-
nih pogovorov na skupinsko debato ob navezavi na koncept narativnega

⁶ Gl. Klubi alumnov Univerze v Ljubljani (b.l.).

147