Page 151 - Homo senescens II: izbrane teme

Bralni pogovori s starejšimi kot oblika učenja, pripovedovanja in povezovanja

Narativna metoda omogoča preiskovanje izkušenj in refleksivno ustvarja-
nje pomenov; uporablja se v številnih znanostih in predvsem tam, kjer gre
za raziskovanje vsakdanjih praks, izkušenj in spominov (Ličen 2013, 32), torej
tudi bralnega vedenja in občutenj staranja. Kot je že bilo pokazano, se bralni
pogovori povsem spontano hitro približajo avtobiografski narativizaciji. Go-
vor o naših branjih je lahko eden od načinov, kako govorimo o nas samih –
diskretno in neobvezno, in to v diahroni in sinhroni perspektivi. Ne da bi bili
neposredno pozvani, tema pogovora sodelujoče pogosto zapelje v refleksijo
lastnih življenjskih potekov. Narativna metoda je osredotočena na zgodbe, ki
jih povedo sogovorniki, in pri bralnem pogovoru so te podvojene, saj gre za
zgodbe v zgodbi – literarne in bralčeve. Neredko so knjige tudi sprožilci t.i.
epizodnega spomina, tj. spomina na specifične situacije in dogodke, ki ob
tem, kaj je kdo počel kje in kdaj, prikliče tudi občutke in čustva, povezana s
tem konkretnim doživljajem (Eysenck in Keane 1990, 250). V tem smislu bralni
doživljaji različnih intenzivnosti nizajo celo vrsto čustvenih spominov. Zdi se
torej, da je bralni pogovor še posebej primeren »teren« za narativno učenje
in za preigravanje različnih narativnih tehnik. Te predpostavljajo dialoško raz-
merje z raziskovalcem (ki je lahko tudi sam pripovedovalec) (Andrews, Squire
in Tamboukou 2008), upoštevanje neverbalne komunikacije in občutljivo po-
slušanje (Melucci 2000 v Ličen 2013).
V skupinskem bralnem pogovoru, ki ga kompetentni moderator usmerja z
visoko občutljivostjo do vseh udeleženih, tako lahko posameznik sproti od-
loča, če in koliko oz. ali bo sploh govoril o sebi. Za razliko od t.i. narativnih
delavnic ali narativnih kavarn, ki postavljajo pripovedovanje zgodb v sredi-
šče in so za bolj zadržane posameznike morda zato manj privlačne, knjige pri
bralnih pogovorih vedno predstavljajo varen zapik, v odnosu do katerega se
lahko vsak spusti v daljši ali krajši osebni ekskurz in potem vrne k besedilom.
Bralni pogovori imajo torej velik potencial tudi za skupinske delavnice s sta-
rejšimi, in prav zato me je zanimalo, kako in v kolikšni meri so bralne dejav-
nosti vključene v program domov za starejše občane (v nadaljevanju DSO).

Bralne dejavnosti za starejše – stanje v domovih starejših občanov
in predlogi dobrih praks
V juniju in juliju 2022 sem na vseh 114 domov s seznama, ki je bil objavljen na
vladni spletni strani (Direktorat za starejše, dolgotrajno oskrbo in deinstitu-
cionalizacijo b.l.), ¹¹ preko e-sporočila poslala preprosto poizvedbo o tem, ali

¹¹ Seznam, ki je bil na vladni strani objavljen junija 2022, ko sem zbirala naslove za svojo infor-
mativno poizvedbo, je bil septembra obnovljen in se nekoliko razlikuje od prejšnjega. Podatki

151