Page 188 - Homo senescens II: izbrane teme

Ana Krajnc

se na razne načine pri učencih sproža prej našteta negativna čustva in veliko
strahu, sramu in tudi sovraštva, če učitelj učenca negativno izpostavi pred
razredom. Šolar se mora prilagoditi šoli, razredu, če hoče pridobiti določeno
šolsko izobrazbo. Tudi za dijake velja, da skupin ne morejo zamenjati (Premru
2005; Rutar Ilc 2018).
Študentje imajo v višjih šolah in na univerzah več svobode pri pridobivanju
znanja, bolj lahko upoštevajo osebna čustva. Letniki niso več tako formalne
skupine, kot so razredi. Študent si lahko izbere sebi najljubši način učenja,
pomembno je, da na izpitu zna. Če hoče diplomirati, pa mora seveda opraviti
tudi izpit iz predmeta, ki ga ne mara. Tega problema v naši terciarni izobrazbi
ni rešila niti bolonjska reforma visokega šolstva, četudi je prinesla večjo izbir-
nost. Tuje univerze imajo veliko fleksibilnejši način študija. Univerze na da-
ljavo, brez stavb in predavalnic, imajo že milijonske množice študentov. Po-
membno je, da študent zna, ne pa, kako je znanje pridobil. Smiselno bi bilo,
da bi ga pridobil po zanj najlažji poti: z ogledom videopredavanj, branjem
literature, ogledom praktičnih primerov, pogovorom s strokovnjaki, lastno
praksoitd.Vizobraževanjustarejšihpasoštudentiterštudentkepovsemsvo-
bodni in lahko izberejo katero koli skupino ali študijsko temo.

Izobraževanje odraslih in povečana svoboda učenja
Veda o izobraževanju odraslih, andragogika, sledi drugim zakonitostim, kot
jihpoznamo privzgojiinizobraževanju otrok(Knowlesidr.2020; Krajnc 2012).
Med drugim se spreminjajo kriteriji za izbor učnih vsebin in načini izobraže-
vanja ter učenja. Medtem ko je šolski sistem, vključno z univerzami, »državna
zadeva« – država določi, katere vsebine, programe bodo učitelji s šolanjem
»prelivali v glave učencev« –, pa izobraževanje odraslih izhaja iz udeleženca
in je namenjeno slednjemu, zato je osredotočeno na učečega se posame-
znika (angl. learner-centered). Udeleženci sami odločajo, kaj bi radi znali ali
kaj morajo znati. Sami odločajo o tem, kaj se bodo učili. To, da oseba od-
loča, katere vsebine bo sprejela za svoje, je velik obrat k individualizaciji in
demokratizaciji izobraževanja. Podlago ima v socialni, pravni in ekonomski
samostojnosti odraslih. Izobraževanje odraslih uporablja pri organizaciji izo-
braževanja krajše skupinske oblike, ki pomenijo tudi prehod v samostojno
učenje. Izobraževanje v srednji odraslosti se (še vedno) dogaja pod pritiski
številnih drugih obveznosti, medtem ko učenje za starejše postaja osrednja
socialna funkcija, ki se ji lahko predajo dolgoročno kot načinu življenja.
Čeprav se odrasli in starejši odrasli razlikujejo po družbenih vlogah, pa so
si pri izobraževanju podobni, saj se udeležujejo tistega izobraževanja, za ka-
terega so motivirani. Najlepše je to izrazil znani švedski raziskovalec in profe-

188