Page 188 - Homo senescens II: izbrane teme
P. 188

Ana Krajnc


                  se na razne načine pri učencih sproža prej našteta negativna čustva in veliko
                  strahu, sramu in tudi sovraštva, če učitelj učenca negativno izpostavi pred
                  razredom. Šolar se mora prilagoditi šoli, razredu, če hoče pridobiti določeno
                  šolsko izobrazbo. Tudi za dijake velja, da skupin ne morejo zamenjati (Premru
                  2005; Rutar Ilc 2018).
                    Študentje imajo v višjih šolah in na univerzah več svobode pri pridobivanju
                  znanja, bolj lahko upoštevajo osebna čustva. Letniki niso več tako formalne
                  skupine, kot so razredi. Študent si lahko izbere sebi najljubši način učenja,
                  pomembno je, da na izpitu zna. Če hoče diplomirati, pa mora seveda opraviti
                  tudi izpit iz predmeta, ki ga ne mara. Tega problema v naši terciarni izobrazbi
                  ni rešila niti bolonjska reforma visokega šolstva, četudi je prinesla večjo izbir-
                  nost. Tuje univerze imajo veliko fleksibilnejši način študija. Univerze na da-
                  ljavo, brez stavb in predavalnic, imajo že milijonske množice študentov. Po-
                  membno je, da študent zna, ne pa, kako je znanje pridobil. Smiselno bi bilo,
                  da bi ga pridobil po zanj najlažji poti: z ogledom videopredavanj, branjem
                  literature, ogledom praktičnih primerov, pogovorom s strokovnjaki, lastno
                  praksoitd.Vizobraževanjustarejšihpasoštudentiterštudentkepovsemsvo-
                  bodni in lahko izberejo katero koli skupino ali študijsko temo.


                  Izobraževanje odraslih in povečana svoboda učenja
                  Veda o izobraževanju odraslih, andragogika, sledi drugim zakonitostim, kot
                  jihpoznamo privzgojiinizobraževanju otrok(Knowlesidr.2020; Krajnc 2012).
                  Med drugim se spreminjajo kriteriji za izbor učnih vsebin in načini izobraže-
                  vanja ter učenja. Medtem ko je šolski sistem, vključno z univerzami, »državna
                  zadeva« – država določi, katere vsebine, programe bodo učitelji s šolanjem
                  »prelivali v glave učencev« –, pa izobraževanje odraslih izhaja iz udeleženca
                  in je namenjeno slednjemu, zato je osredotočeno na učečega se posame-
                  znika (angl. learner-centered). Udeleženci sami odločajo, kaj bi radi znali ali
                  kaj morajo znati. Sami odločajo o tem, kaj se bodo učili. To, da oseba od-
                  loča, katere vsebine bo sprejela za svoje, je velik obrat k individualizaciji in
                  demokratizaciji izobraževanja. Podlago ima v socialni, pravni in ekonomski
                  samostojnosti odraslih. Izobraževanje odraslih uporablja pri organizaciji izo-
                  braževanja krajše skupinske oblike, ki pomenijo tudi prehod v samostojno
                  učenje. Izobraževanje v srednji odraslosti se (še vedno) dogaja pod pritiski
                  številnih drugih obveznosti, medtem ko učenje za starejše postaja osrednja
                  socialna funkcija, ki se ji lahko predajo dolgoročno kot načinu življenja.
                    Čeprav se odrasli in starejši odrasli razlikujejo po družbenih vlogah, pa so
                  si pri izobraževanju podobni, saj se udeležujejo tistega izobraževanja, za ka-
                  terega so motivirani. Najlepše je to izrazil znani švedski raziskovalec in profe-


                  188
   183   184   185   186   187   188   189   190   191   192   193